morju
Poseben trening tudi za meteorologe
29. 08. 2000 00.00
S pripravami na igre so v začetku tedna začeli tudi olimpijski meteorologi v Sydneyju. Strokovnjaki iz številnih držav so se zbrali v Sydneyju, kjer bodo imeli zadnje priprave, da bodo vremenske napovedi med igrami čimbolj natančne. Vreme bo napovedovalo kar šest meteoroloških ekip iz Kanade, ZDA, Velike Britanije in seveda Avstralije.
Denar za preučevanje cvetenja morja
27. 08. 2000 00.00
Tudi letošnje ponovno cvetenje morja je pokazalo, da je celotna razsežnost pojava sluzi v morju, zlasti podpovršinske faze, ter kopičenje sluzi v globljih slojih kot tudi ocena njegove prostorske razsežnosti, še vedno velika neznanka. Zato so na štirih ministrstvih - za znanost in tehnologijo, okolje in prostor, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter obrambo (na Upravi RS za zaščito in reševanje) - objavili javni razpis raziskovalnih projektov za podporo ciljem nacionalnega pomena na področju gospodarjenja z vodami. V okviru raziskovalnega programa Vode z omenjenim razpisom pa se bo(do) izbrana raziskovalna organizacija ukvarjala predvsem z raziskovanjem sluzi v morju in možnih ukrepih za olajšanje posledic. Zaradi vrste neznank pri nastajanju tega pojava v Jadranskem morju doslej niso bila možna nikakršna predvidevanja o nastanku, razvoju in prenehanju tega pojava. Zaradi vrste neposrednih in posrednih vplivov na turistično gospodarstvo, na ribištvo in marikulturo pa so omenjeni vladni resorji kot osnovni cilj projekta zastavili predvsem izdelavo metodologije za ocenjevanje količine sluzi v podpovršinskih in globljih slojih z oceno prostorske razsežnosti tega pojava, izdelavo predloga ukrepov za olajšanje posledic ter vključitev izsledkov v okoljsko poročilo. Okvirna vrednost sredstev, ki jih za izvedbo programa namenjajo omenjena ministrstva, je 12 milijonov tolarjev.
Dvig Kurska šele prihodnje leto
23. 08. 2000 00.00
Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.
Martin Strel v Guinnesovo knjigo rekordov
23. 08. 2000 00.00
"To je ubijalsko!" so bile ene od prvih besed, ki jih je po 58 dneh in 3004 kilometrih plavanja po Donavi danes malo pred poldnevom v romunski Constanti ob Črnem morju izrekel slovenski maratonski plavalec Martin Strel, novi svetovni rekorder v daljinskem plavanju.
Peterle prispel v romunsko Constantov
23. 08. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je danes zjutraj pripotoval na enodnevni uradni obisk v Romunijo. V Constanti ob Črnem morju se bo srečal z romunskim kolegom Petrejem Romanom, sprejel pa ga bo tudi predsednik države Emil Constantinescu. Vodja slovenske diplomacije se bo pred tem udeležil prireditve ob zaključku maratonskega plavanja Martina Strela za prijateljstvo, mir in čiste vode in Strelu, kot eden od pokroviteljev čestita za njegov najnovejši podvig.
Strel preplaval Donavo
22. 08. 2000 00.00
Slovenski maratonski plavalec Martin Strel je v romunski Sulini ob Črnem morju v nedeljo zvečer po 56 dneh uspešno sklenil svoj najnovejši maratonski podvig - kot prvi na svetu je preplaval Donavo, je poročal Radio Slovenija. Strel je 2860 kilometrov dolgo plavanje začel 25. junija letos pri izviru Donave v nemškem mestu Donaueschingen. Strelu, ki je plaval za mir, prijateljstvo in čiste vode, so se med plavanjem pridružili številni občudovalci, politiki in drugi. Med njimi je bil prejšnji teden tudi romunski zunanji minister Petre Roman, ki je tako po lastnih navedbah protestiral proti nasprotovanju jugoslovanskih oblasti po vnovični vzpostavitvi rečne plovbe po Donavi. Za 46-letnega Strela pa maratonskega plavanja še ni konec. Nadaljeval ga bo ob obali Črnega morja, saj želi doseči nov svetovni rekord - 3000 kilometrov. Maraton bo predvidoma sklenil v sredo v romunskem pristaniškem mestu Constanta, kjer bodo ob tej priložnosti priredili posebno slovesnost. Te se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Ena od loput Kurska nepoškodovana
20. 08. 2000 00.00
Reševanje podmornice Kursk
19. 08. 2000 00.00
Poskusi reševanja že teden dni ponesrečene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju so se neuspešno nadaljevali tudi vso minulo noč, je poročala ruska televizijska postaja ORT. Eni izmed ruskih reševalnih kapsul je včeraj prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin podmornice, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino.
Ruska reševalna kapsula dosegla Kursk
18. 08. 2000 00.00
Eni od ruskih reševalnih kapsul je danes prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano, je povedal predstavnik ruske mornarice. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino. Od torka so odprtine na podmornici skušale doseči že štiri reševalne kapsule, vendar so bile zaradi slabega vremena in slabe vidljivosti v morju okoli podmornice neuspešne. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu številni očitajo, da kljub tragediji podmornice Kursk ni prekinil počitnic ob Črnem morju, je danes na Jalti pojasnil, da ni prišel na kraj nesreče, ker ni želel ovirati strokovnjakov. Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da je takoj, ko je izvedel za nesrečo, želel odleteti v Severnomorsk. Dodal je, da si je premislil, ker je menil, da s svojim prihodom ne bi pomagal pri rešitvi nesreče, ampak bi samo oviral strokovnjake pri njihovem delu. Obenem je dejal, da so možnosti za rešitev posadke Kurska "zelo majhne, kljub temu pa še obstajajo". Putin je še menil, da "mora vsak ostati na svojem mestu". Ruske agencije sicer poročajo, da naj bi se Putin še danes vrnil v Moskvo in se tako ne bo udeležil srečanja voditeljev Skupnosti neodvisnih držav, ki so se zbrali na Jalti.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
V hrvaškem morju našli razbitine šestih ladij
16. 08. 2000 00.00
Italijanski potapljači so v hrvaškem morju med otokoma Pag in Lošinj našli razbitine šestih vojaških ladij iz prve in druge svetovne vojne. Ladje so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina ležale med 70 in 80 metri globine. Gre med drugim za dve italijanski ladji, ki sta potonili 1. novembra 1944, in ostanke avstroogrskih ladij Albanija in Euterpa, ki jih je leta 1916 in 1918 torpedirala italijanska vojska.
Junij rekorden za domače ribiče
16. 08. 2000 00.00
Slovenski ribiči so junija v odprtem morju ulovili, ribogojci pa v urejenih gojiščih vzredili skupno 187,5 tone morskih živali. S tem je bil po podatkih državnega urada za statistiko dosežen največji mesečni ulov v letošnjem letu. Skupna masa vseh ulovljenih in vzrejenih morskih živali se je v primerjavi z majem povečala za 3,5 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa za nekaj več kot dve petini. Junija letos so v primerjavi s povprečnim mesečnim ulovom v letu 1999 ulovili in vzredili skoraj petino več morskih živali.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Polovica ministrov na dopustu
16. 08. 2000 00.00
Ministri so že pred časom napovedali, da vlada letošnje poletje ne bo imela počitnic, ker da je treba sprejeti proračun ter pospešiti usklajevanje evropske zakonodaje. No, kljub temu pa se je na dopust, krajši ali daljši dopust odpravilo kar nekaj ministrov.
Začel se je tretji poskus reševanja posadke
16. 08. 2000 00.00
Ruska mornarica je davi začela tretji poskus reševanja 116 članov posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je v nedeljo potopila v Barentsovem morju. V reševalni kapsuli so prvič tudi reševalci.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Nadaljevanje reševalne akcije
15. 08. 2000 00.00
V Barentsovem morju se nadaljuje reševanje 116-članske posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki je potonila v nedeljo in leži približno sto metrov pod morjem. Reševalno akcijo, v kateri sodeluje deset ladij in podmornice, otežujeta slabo vreme in močan veter. Reševalci skušajo na podmornico pritrditi poseben zvon, ki bi podmornici omogočil oskrbo s kisikom in vodo. Doslej še ni podatkov o mrtvih ali ranjenih članih posadke podmornice, čeprav se po poročanju televizijske postaje NTW razmere na podmornici poslabšujejo, saj zmanjkuje zalog kisika in vode. Posadka z reševalnimi ladjami na površju ohranja zvočni stik. Vzrok nesreče še vedno ni znan, po mnenju generalštaba ruske vojske pa obstaja precejšnja verjetnost, da je podmornica trčila v kako tujo ladjo, saj so na njej vidni znaki hudega trčenja. Pomoč pri reševanju potopljene ruske podmornice je ponudila Norveška, po poročanju televizijske postaje CNN pa tudi ZDA.
Možnosti za rešitev podmornice niso velike
14. 08. 2000 00.00
Poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov, je danes dejal, da so na jedrski podmornici Kursk, ki se je z več kot 100 člani posadke včeraj potopila v Barentsovem morju, vidni znaki hudega in obsežnega trčenja. Za rešitev podmornice so mobilizirali vse reševalne enote, vendar je položaj po njegovih besedah slab. Kurojedov je priznal, da možnosti za uspešno rešitev kljub velikim prizadevanjem niso velike.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Podgorica zahteva prepoved preleta letal
13. 08. 2000 00.00
Črnogorske oblasti so zaprosile zahodne vlade, naj razglasijo zračni prostor nad Črno goro za območje, kjer bi bili prepovedani preleti
Bo Amerika tokrat prisluhnila Kučanu?
13. 08. 2000 00.00
Komentator časopisa New York Times Anthony Lewis se je med obiskom v Sloveniji pogovarjal s predsednikom Milanom Kučanom o možnih ukrepih zahoda za preprečitev agresije na Črno Goro in predsednikove odgovore objavil v sobotni številki časopisa. "Milan Kučan, predsednik najuspešnejše od nekdanjih jugoslovanskih republik, pozna jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića že 40 let in odkar se je ta pred ducatom let podal na pot demagogije in prelivanja krvi, je zahodu ponudil modre nasvete, ki so bili prevečkrat ignorirani," piše Lewis. Kučan je v pogovoru z Lewisom Američanom svetoval, naj povečajo navzočnost šeste flote v jadranskem morju in naj bodo pripravljeni, da črnogorskemu predsedniku Milu Djukanoviću pomagajo z vojaškimi inštruktorji.
Strel prispel do romunske meje
12. 08. 2000 00.00
Maratonski plavalec Martin Strel je danes, po 47 dnevih plavanja, prispel do bolgarsko - romunske meje. Če mu bo uspelo priplavati do Črnega morja, bo s 3000 kilometri postal lastnik novega svetovnega rekorda v daljinskem plavanju.
Kit še vedno v hrvaškem morju
07. 08. 2000 00.00
Hrvaško ministrstvo za zaščito okolja in urbanizma je danes sporočilo, da je nujno potrebno zaščititi kita vrste "veliki severni kit", ki so ga opazili v začetku avgusta v neposredni bližini Makarske. V sporočilu med drugim piše, da je kit te vrste stalno prisoten v Sredozemskem morju, čeprav je njegovo naravno okolje Ligursko morje. Najverjetneje gre tokrat le za enega kita, čeprav obstaja možnost, da sta kita dva, mati in mladič.
Maja največji mesečni ulov
06. 08. 2000 10.50
Slovenski ribiči so v letošnjem maju v odprtem morju ulovili 171 ton morskih živali, kar je tudi največji mesečni ulov letos, sporoča državni statistični urad. V urejenih gojiščih pa so ribogojci in školjkarji vzredili deset ton belih rib in školjk. Skupna teža vseh ulovljenih in vzrejenih morskih živali se je v primerjavi s preteklim mesecem povečala za deset odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za dve tretjini.
Maja največji mesečni ulov
06. 08. 2000 00.00
Slovenski ribiči so v letošnjem maju v odprtem morju ulovili 171 ton morskih živali, kar je tudi največji mesečni ulov letos, sporoča državni statistični urad. V urejenih gojiščih pa so ribogojci in školjkarji vzredili deset ton belih rib in školjk. Skupna teža vseh ulovljenih in vzrejenih morskih živali se je v primerjavi s preteklim mesecem povečala za deset odstotkov, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za dve tretjini.