mornarice
Cohen predstavil poročilo o terorizmu
10. 01. 2001 00.00
Ameriški obrambni minister William Cohen je v Pentagonu predstavil poročilo skupine strokovnjakov o terorističnih grožnjah ameriškim enotam po svetu. Poročilo, ki so ga začeli sestavljati po terorističnem napadu na ameriški rušilec Cole v jemenskem Adenu 12. oktobra 2000, priporoča izboljšanje obveščevalne dejavnosti in sodelovanja med vladnimi agencijami ter jasna navodila ameriškim vojakom o terorističnih grožnjah. Cohen je menil, da bo v prihodnosti verjetno prihajalo do vse večjega števila terorističnih napadov na ameriške vojake po svetu, zato se bo potrebno nanje ustrezno pripraviti.
Pope zaprosil za pomilostitev
07. 12. 2000 00.00
Američan Edmund Pope, ki ga je moskovsko sodišče obsodilo na 20 let zapora zaradi vohunjenja, je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil za pomilostitev, je sporočil tiskovni predstavnik ruskega predsedstva Aleksej Gromov. Dodal je, da je Putin prošnjo že poslal pristojni komisiji, ki jo bo preučila.
Reševalna akcija Kurska končana
07. 11. 2000 00.00
Operacija ruskih in norveških potapljačev na potopljeni ruski podmornici Kursk v Barentsovem morju je končana. Ruski in norveški strokovnjaki so nadaljnje poskuse iskanja trupel ponesrečenih mornarjev razglasili za nevarne. Peti prekat je edini, kjer bi še lahko našli trupla, vendar so ta po mnenju vodstva mornarice v potapljačem nedostopnih mestih.
Ustavili reševanje tankerja
01. 11. 2000 00.00
Z minolovca francoske mornarice, ki je v Rokavskem prelivu s sonarjem iskal potopljeni italijanski tanker, so zaznali močan vonj po strupenem in eksplozivnem stirenu, pomešanem z gazolinom. Zaradi bojazni pred eksplozijo so prekinili reševalno akcijo. Ladje, ki plujejo v Rokavskem prelivu, pa so opozorili, naj se ne gibljejo na razdalji manj kot 10 kilometrov okoli mesta potopljenega tankerja.
Iskanje potopljenega tankerja
01. 11. 2000 00.00
Na mesto nesreče italijanskega tankerja s strupenimi kemikalijami Ievoly Sun, ki je včeraj potonil kakih 19 kilometrov severno od britanskega otoka Alderney v Rokavskem prelivu, je davi prispel minolovec francoske mornarice. Ta je v morje spustil sonar, s katerim išče potopljeni tanker, ki leži na globini 70 metrov, so povedali predstavniki francoske mornarice.
Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo
26. 10. 2000 00.00
Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so
Akcija slovenskih in ameriških potapljačev
24. 10. 2000 00.00
Na Upravi za obrambo v Kopru so predstavili skupno akcijo slovenskih in ameriških potapljačev z imenom Divex 2000, ki jo organizirata koprska uprava za obrambo pri MORS in ameriška vojaška mornarica (US Navy). Potapljači s pomočjo sonarja preiskujejo obalni pas v slovenskem teritorialnem morju in preverjajo, ali so najdeni predmeti neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) iz druge svetovne vojne. V šestih dneh so udeleženci v akciji zaznali na morskem dnu med Izolo in Koprom ter Ankaranom in Debelim Rtičem 40 točk NUS, potapljači so opravili 78 potopov in pregledali 52 točk, kjer niso odkrili nobenega eksplozivnega telesa.
Delegacija MO na Euronavalu 2000
23. 10. 2000 00.00
V razstaviščnem parku Le Bourget v bližini Pariza bo do 27. oktobra potekala največja mednarodna razstava opreme za pomorske obrambne sile Euronaval 2000, katero si bo ogledal tudi državni sekretar ministrstva za obrambo Dušan Mikuš z delegacijo. Ob razstavi je v pristanišču v Toulonu potekala predstavitev francoske vojaške mornarice, ki si jo je poleg številnih predstavnikov obrambnih ministrstev drugih držav ogledala tudi naša delegacija. Ob tej priložnosti se je Mikuš srečal s poljskim obrambnim ministrom Bronislawom Komorovskim ter z najvišjimi predstavniki francoskega obrambnega ministrstva in francoske vojske.
Nov napad Tamilskih tigrov
23. 10. 2000 00.00
Pripadniki Tamilskih tigrov so danes v samomorilskem napadu močno poškodovali ladjo šrilanške mornarice v pristanišču Trincomalee na severu Šri Lanke, sestrelili pa so tudi helikopter zračnih sil. Pri tem naj bi skupno umrlo najmanj 14 oseb, od tega osem upornikov, ranjenih pa naj bi bilo 43 ljudi, je povedal tiskovni predstavnik šrilanške vlade Sanath Karunaratne.
Pogrebna slovesnost za umrlimi mornarji z rušilca Cole
19. 10. 2000 00.00
V ameriškem vojaškem pristanišču v Norfolku so sinoči pripravili spominsko slovesnost za 17 pripadniki vojaške mornarice, ki so minuli teden umrli v samomorilskem terorističnem napadu na rušilec Cole v Jemnu. Spominske slovesnosti so se ob sorodnikih umrlih udeležili tudi ameriški predsednik Bill Clinton s soprogo in hčerko, obrambni minister William Cohen, pravosodna ministrica Janet Reno, svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger ter načelnik štaba združenega poveljstva, general Henry Hugh Shelton. Clinton je v govoru pohvalil žrtve napada kot domoljube, ki so umrli, da lahko ljudje v ZDA in drugod po svetu mirno spijo, obenem pa neznane organizatorje napada opozoril, da ZDA ne bodo mirovale, dokler storilcev ne bodo našle in kaznovale. Napadalce je označil za teroriste in jih opozoril, da zanje ne bo varnega zavetja. Podobno je dejal tudi minister Cohen, ki je zagotovil, da bodo odgovorne iskali, dokler jih ne najdejo. Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh pa je včeraj sporočil, da so našli pomembne podatke o eksploziji na rušilcu Cole. Dejal je, da so našli avtomobil, s katerim so storilci prepeljali čoln, ki je povzročil eksplozijo na rušilcu ter kraj, kjer so živeli storilci napada. Priče so povedale, da sta bila na čolnu z več kot 200 kilogrami eksploziva dva moška, najverjetneje Arabca.
Pogodba med Michelinom in ameriško mornarico
14. 10. 2000 00.00
Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je sklenil 70 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo z ameriško mornarico, po kateri bo naslednjih pet let proizvajal letalske pnevmatike za vojaško letalstvo ameriške mornarice.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Germandiu 109 let zapora
06. 10. 2000 00.00
Nekdanjega voditelja baskovske separatistične organizacije ETA, Francisca Mujico Garmendio, je špansko vrhovno sodišče zaradi terorizma danes obsodilo na 109 let zapora, so sporočili sodni viri.
Žrtve nesreče grškega trajekta
29. 09. 2000 00.00
Ribiči in potapljači grške mornarice so našli še sedem trupel žrtev nesreče trajekta Express Samina, ki se je v noči na sredo potopil pri grškem otoku Paros. S tem se je število žrtev povzpelo na 74, so sporočili predstavniki oblasti. Zadnje žrtve so pogrešali že od potopa ladje.
Kursk s trupli bodo dvignili na suho
19. 09. 2000 00.00
Čeprav mornarje, ki so potonili skupaj s svojimi plovili, po mornariški tradiciji večinoma pustijo v vodnem grobu, so se Rusi tokrat odločili drugače.
Američani predali vohunske zapise
07. 09. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojaške mornarice so ruskim oblastem predali zvočni zapis, ki sta ga posneli ameriški podmornicami. Zapis naj bi končno razkril vzroke za nesrečo jedrske podmornice Kursk, ki se je zgodila pred slabim mesecem dni. Predaja tako občutljivih podatkov je precedens v delovanju tajnih služb, saj ameriška mornarica na ta način razkriva svoje zmogljivosti zbiranja visoko zaupnih informacij.
Dvig Kurska šele prihodnje leto
23. 08. 2000 00.00
Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Ruska reševalna kapsula dosegla Kursk
18. 08. 2000 00.00
Eni od ruskih reševalnih kapsul je danes prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin potopljene ruske jedrske podmornice Kursk, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano, je povedal predstavnik ruske mornarice. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino. Od torka so odprtine na podmornici skušale doseči že štiri reševalne kapsule, vendar so bile zaradi slabega vremena in slabe vidljivosti v morju okoli podmornice neuspešne. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu številni očitajo, da kljub tragediji podmornice Kursk ni prekinil počitnic ob Črnem morju, je danes na Jalti pojasnil, da ni prišel na kraj nesreče, ker ni želel ovirati strokovnjakov. Putin je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da je takoj, ko je izvedel za nesrečo, želel odleteti v Severnomorsk. Dodal je, da si je premislil, ker je menil, da s svojim prihodom ne bi pomagal pri rešitvi nesreče, ampak bi samo oviral strokovnjake pri njihovem delu. Obenem je dejal, da so možnosti za rešitev posadke Kurska "zelo majhne, kljub temu pa še obstajajo". Putin je še menil, da "mora vsak ostati na svojem mestu". Ruske agencije sicer poročajo, da naj bi se Putin še danes vrnil v Moskvo in se tako ne bo udeležil srečanja voditeljev Skupnosti neodvisnih držav, ki so se zbrali na Jalti.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Možnosti za rešitev podmornice niso velike
14. 08. 2000 00.00
Poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov, je danes dejal, da so na jedrski podmornici Kursk, ki se je z več kot 100 člani posadke včeraj potopila v Barentsovem morju, vidni znaki hudega in obsežnega trčenja. Za rešitev podmornice so mobilizirali vse reševalne enote, vendar je položaj po njegovih besedah slab. Kurojedov je priznal, da možnosti za uspešno rešitev kljub velikim prizadevanjem niso velike.
ZRJ Črni gori ne priznava pravice do nadzora meja
29. 07. 2000 20.50
Poveljstvo jugoslovanske vojne mornarice poudarja, da notranje ministrstvo Črne gore nima nobenih pooblastil pri nadzoru nekaterih meja ZR Jugoslavije, še zlasti morskih in na Skadrskem jezeru. Te meje so pod pristojnostjo jugoslovanske vojne mornarice, je navedeno v sporočilu, ki ga je danes objavila jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Vojna mornarica ZRJ v sporočilu navaja, da črnogorski policiji vnovič ponuja sodelovanje pri nadzoru meja na morju, na Skadrskem jezeru in na reki Bojani, vendar pa naj bi črnogorsko notranje ministrstvo to ponudbo zavrnilo.
Incident med vojsko in črnogorsko policijo
28. 07. 2000 14.13
Poveljstvo jugoslovanske vojaške mornarice je sporočilo, da je v teritorialnih vodah ZRJ včeraj zaseglo italijanski gliser s tovorom cigaret in šestimi ljudmi, od katerih so bili štirje italijanski državljani in člani posadke, dva pa sta bila predstavnika črnogorskega ministrstva za notranje zadeve. Ko je ladja vojaške mornarice zaustavila italijanski čoln, je policijski gliser črnogorskega ministrstva za notranje zadeve s tremi osebami v civilnih oblekah neuspešno skušal prevzeti plovilo iz Italije. Vojska je zato sprožila kazenski postopek proti posadki policijskega gliserja, ki je oviral vojaško ladjo pri izvrševanju nalog. V uradnem sporočilu je še rečeno, da italijanski gliser ni imel dokumentacije za prevoz cigaret, kot tudi ne registracijskega lista in ne oznake domicilnega pristanišča. Člani italijanske posadke pa niso imeli potnih listov in ne listin za plovbo. Državni mediji so nedavno poročali, da je vojaška mornarica zasegla dva italijanska gliserja s tovorom cigaret brez ustrezne registracije; plovila je izročila črnogorski policiji, ki pa naj bi jih takoj zatem vrnila lastnikom.
Američani praznujejo
04. 07. 2000 21.23
Američani danes praznujejo dan neodvisnosti. Kot je zanje značilno, potekajo proslave po vsej državi v velikem slogu z ognjemeti, koncerti in paradami. V pristanišču v New Yorku se bo do konca dne zbralo več kot dvesto ladij in sodelovalo v največji vojaški paradi v zgodovini.
Nedeljske volitve v Črni gori
09. 06. 2000 20.08
Nedeljske predčasne občinske volitve v dveh največjih črnogorskih mestih naj bi bile pokazatelj, kaj se bo zgodilo na kasnejših in odločilnejših parlamentarnih volitvah. Črnogorci so namreč že nekaj let dokaj enakomerno razdeljeni na pristaše prozahodnega predsednika Đukanovića in njegove koalicije Za boljše življenje, medtem ko je druga polovica volilcev zvesta koaliciji Jugoslavija Momirja Bulatovića, Miloševiću zvestega jugoslovanskega premiera.