mornarji
Znova napetosti med Korejama
10. 07. 2002 00.00
Severna Koreja je obtožila Južno, da sta njeni vojaški ladji prestopili morsko razmejitveno črto v bližini kraja nedavnega incidenta, zato da bi izzvali nov oborožen spopad.
Fotoutrinki z gejevske parade
06. 07. 2002 00.00
Nekaj značilnih prizorov z osrednjega dogajanja letošnje Parade ponosa 2002 - pohoda za strpnost, na Prešernovem trgu v Ljubljani, je posnela tudi naša kamera.
ZDA obsojajo Severno Korejo
30. 06. 2002 00.00
Severna in Južna Koreja sta po včerajšnjem obstreljevanju na mejni črti v Rumenem morju povečali pripravljenost svojih enot. Poveljnik ameriških sil, ki so nameščene v Južni Koreji, general La Porte, je Severno Korejo obtožil, da je izsilila spopad.
Torpedo potopil Kursk
23. 06. 2002 00.00
Ruske oblasti so dve leti po nesreči ruske jedrske podmornice Kursk, v kateri je bilo ubitih 118 mornarjev, končno priznale, da se je podmornica potopila zaradi eksplozije torpeda.
Ovadba zaradi zažiga križa
18. 04. 2002 00.00
Koprski kriminalisti so v ponedeljek na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper fotografa Gorana Bertoka in kiparja Deana Verzela, zaradi suma storitve kaznivega dejanja protipravnega poškodovanja ali uničenja stvari, ki je posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena.
V pričakovanju Miklavža
05. 12. 2001 00.00
Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj, ki goduje 6. decembra, simbolizira v katoliški Evropi darežljivost. Na predvečer godu naj bi v škofa oblečeni Miklavž od hiše do hiše prinašal darila, praviloma tista, ki so jih otroci kot želje že prej zapisali v pismu in ga pustili na okenski polici.
Trije mrtvi v samomorilskem napadu
31. 10. 2001 00.00
V samomorilskem napadu na tanker na obali Šri Lanke so sinoči umrli trije mornarji, 12 marincev in 16 članov posadke pa jih je odneslo s poškodbami.
Dubrovniški mornarji ujeli pravo pošast
13. 04. 2001 00.00
V neposredni bližini Dubrovnika je mornarjem ribiško-turistične ladje Jadran 2 uspelo ulovili 350 kilogramov težkega in več kot štiri metre dolgega morskega psa, ki bo najverjetneje končal v kuharskih loncih, je v najnovejši izdaji objavil časnik Dubrovački list.
Mornarji v suženjskih pogojih
07. 03. 2001 00.00
Več deset tisoč mornarjev na trgovskih ladjah dela v suženjskem odnosu do delodajalcev in živijo v strahu, da jih bodo odpustili, če se bodo pritožili zaradi izkoriščanja, je pokazala v Sydneyu objavljena neodvisna raziskava mednarodne ladjarske komisije. Raziskava z naslovom "Ladje, sužnji in konkurenca" razkriva, da na od deset do 15 odstotkih ladij mornarji iz držav v razvoju delajo v slabih pogojih, pogosto opravljajo nadure, delodajalci jih ne plačujejo redno, večkrat so brez hrane, pogosto pa jih pretepajo in posiljujejo. Najpogosteje trpijo mornarji iz Indonezije in Filipinov. Po podatkih raziskave so nekateri mornarji izginili, potem ko so se pritožili, nekatere pa so uvrstili na t.i. črno listo, ker so zahtevali pomoč sindikatov pri izplačilu nadur.
Poročilo o nesreči jedrske podmornice
16. 02. 2001 00.00
Posebna preiskovalna komisija je sporočila, da je Kursk na dno Barentsovega morja potonil zaradi poškodovanega torpeda in napake v cevi za izstreljevanje. Preiskovalci so ovrgli vse trditve ruske vojske, da je nesrečo povzročilo trčenje Kurska z drugim neznanim plovilom.
Potapljači nadaljujejo delo
01. 11. 2000 00.00
Skupina ruskih in norveških potapljačev danes nadaljuje delo na potopljeni ruski podmornici Kursk, iz katere poskuša dvigniti trupla mornarjev. Potapljači sedaj poskušajo izvrtati luknjo v notranjem oklepu tretjega prekata, v katerem naj bi bilo najmanj 24 trupel. Ruski strokovnjaki menijo, da so se v tretji prekat po eksploziji zatekli tudi drugi mornarji, saj je v njem shranjena reševalna kapsula. Posadka kapsule ni uporabila, ker naj bi bila ta najverjetneje poškodovana.
Pogrebna slovesnost za umrlimi mornarji z rušilca Cole
19. 10. 2000 00.00
V ameriškem vojaškem pristanišču v Norfolku so sinoči pripravili spominsko slovesnost za 17 pripadniki vojaške mornarice, ki so minuli teden umrli v samomorilskem terorističnem napadu na rušilec Cole v Jemnu. Spominske slovesnosti so se ob sorodnikih umrlih udeležili tudi ameriški predsednik Bill Clinton s soprogo in hčerko, obrambni minister William Cohen, pravosodna ministrica Janet Reno, svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger ter načelnik štaba združenega poveljstva, general Henry Hugh Shelton. Clinton je v govoru pohvalil žrtve napada kot domoljube, ki so umrli, da lahko ljudje v ZDA in drugod po svetu mirno spijo, obenem pa neznane organizatorje napada opozoril, da ZDA ne bodo mirovale, dokler storilcev ne bodo našle in kaznovale. Napadalce je označil za teroriste in jih opozoril, da zanje ne bo varnega zavetja. Podobno je dejal tudi minister Cohen, ki je zagotovil, da bodo odgovorne iskali, dokler jih ne najdejo. Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh pa je včeraj sporočil, da so našli pomembne podatke o eksploziji na rušilcu Cole. Dejal je, da so našli avtomobil, s katerim so storilci prepeljali čoln, ki je povzročil eksplozijo na rušilcu ter kraj, kjer so živeli storilci napada. Priče so povedale, da sta bila na čolnu z več kot 200 kilogrami eksploziva dva moška, najverjetneje Arabca.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Dvig Kurska šele prihodnje leto
23. 08. 2000 00.00
Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Bo pomoč na dnu morja prepozna
20. 08. 2000 00.00
Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice
Reševanje podmornice Kursk
18. 08. 2000 00.00
Ruski strokovnjaki še vedno nadaljujejo poskuse reševanja 118-članske posadke potopljene ruske jedrske podmornice Kursk. Ruska televizijska postaja RTR je davi poročala, da se mornarji s podmornice že tretji dan niso oglasili, medtem ko so se dotlej z reševalci sporazumevali s trkanjem po ladijskem boku. Reševalci kljub temu še vedno upajo, da so člani posadke plovila, ki leži 108 metrov globoko na morskem dnu, še vedno živi, in nestrpno pričakujejo prihod britanske in norveške reševalne podmornice, ki naj bi na kraj nesreče prispeli jutri.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Izjava kustosa Jurija Krpana
23. 05. 2000 13.38
Živimo v državi brez politike. Kljub temu imamo politike (!?). Kaj počnejo? Histerizirajo, seveda! Kot kmetje brez zemlje in mornarji brez morja bluzi njihova želja, ki ni osredinjena okoli vztrajanja na ustvarjanju dobrin, temveč v iskanju razlogov, zakaj tega ne počnejo, so vsi tisti, ki dobro vedo kaj ustvariti - njihovi neposredni sovragi. Živimo v državi brez vizij in med temi manjka tudi vizija kulturnega razvoja, manjka kulturna politika, ki bi, kakršna koli bi že bila, naredila razmerja med ustvarjalci na področju umetnosti in kulture transparentna.
V trčenju tankerja in tovorne ladje štirje mrtvi
29. 03. 2000 09.06
V trčenju danskega tankerja z nemško tovorno ladjo pred jugozahodno obalo Švedske so včeraj umrli štirje poljski mornarji. Dva člana posadke danskega tankerja Martina, ki je plul pod liberijsko zastavo, so uspeli rešiti, še preden je potonil, je sporočila reševalna služba v Goeteborgu. Nihče od trinajstih članov posadke tovorne ladje Werder Bremen ni bil ranjen.
Ujeli goloba, ki je tovoril hašiš
07. 09. 1999 07.43
Izvirna zamisel, kako pretihotapiti mamila se je ponesrečila, potem ko je golob pismonoša, ki je prenašal nezakoniti tovor, pristal na naftni ploščadi v Severnem morju. Goloba, ki se je želel le spočiti, so opazili norveški delavci, zaposleni na ploščadi kakih 300 kilometrov južno od Norveške. Ko so ga ujeli, so na njegovih nogah našli privezanih pet gramov hašiša. Za goloba zdaj skrbijo mornarji, hašiš pa bodo izročili policiji, takoj ko se vrnejo domov.
Protesti proti zaprtju prostocarinskih trgovin se širijo
15. 03. 1999 18.02
Francoski študentje z Univerze v Chareaurouxu so ob razpravi o ukinitvi prostocarinskih trgovin, ki je danes potekala v Bruslju, pripravili proteste in izrazili nasprotovanje proti takšnim nameram EU.
Šest mrtvih v pomorski nesreči
08. 03. 1999 17.16
V trčenju dveh ladij za sipki tovor jugozahodno od ameriškega otoka Guam med ZDA in Japonsko v zahodnem Pacifiku je v nedeljo umrlo najmanj šest mornarjev z manjše tovorne ladje, je danes sporočila ameriška obalna straža.