morsko dno
Most z božjim imenom
11. 03. 2004 00.00
Nekaj sto metrov še manjka in Peloponez bo spojen z grško celino.
Most z božjim imenom
10. 03. 2004 00.00
Nekaj sto metrov še manjka in Peloponez bo spojen z grško celino.
Rupel znova pisal EU
02. 09. 2003 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v zvezi s hrvaško namero po razglasitvi izključne ekonomske cone v Jadranskem morju znova obrnil na EU. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Šimonović pa je v Zagrebu sprejel predstavnike diplomatskega zbora in jim pojasnil hrvaška stališča o sporu s Slovenijo.
S kolesom po morskem dnu
29. 07. 2003 00.00
Vittorio Innocente (55) se je odločil, da ga osupljivo lepa italijanska pokrajina Cinque Terre sploh ne zanima, zato se je odločil, da bo namesto po kopnem raje kolesaril po morskem dnu.
Kosti kita na kopnem
12. 07. 2003 00.00
Iz Piranskega zaliva so ta teden dvignili del okostja poginulega kita, ki so ga pred štirimi meseci našli v slovenskem morju in ga z betonskimi utežmi potopili na dno pred Piranom. 250-kilogramske kosti so prepeljali v ljubljanski prirodoslovni muzej.
Odzivi na Mesićevo izjavo
07. 03. 2003 00.00
Hrvaški predsednik Mesić je s svojo izjavo, da je naklonjen razglasitvi izključnega gospodarskega pasu v Jadranskem morju, in da bi morali Hrvati z Italijani najti skupen jezik glede tega, aktualiziral vprašanje, o katerem se na državni ravni že dalj časa polemično pogovarjajo.
Ribolovni režim na ustavnem sodišču
28. 10. 2002 00.00
Slovenski ribiči kočarji so na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti dela maloobmejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško (SOPS), ki se nanaša na ribolov in začasni ribolovni režim.
Ribiči kmalu do dovolilnic
02. 10. 2002 00.00
Na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo so že podpisali ribolovna dovoljenja za hrvaške ribiče, obravnavane v začasnem ribolovnem režimu v sklopu maloobmejnega sporazuma s Hrvaško, in jih vrnili pristojnemu hrvaškemu ministrstvu.
Trčenje jedrske podmornice z ribiško ladjo
10. 02. 2001 00.00
Japonski premier Joširo Mori je potrdil, da so se ZDA opravičile Japonski zaradi trčenja ameriške jedrske podmornice z japonsko ribiško ladjo. Do trčenja je prišlo v petek ponoči v bližini otočja Havajev. Na japonski ladji, ki je potonila, je bilo 35 ljudi, med katerimi je bilo tudi več učencev neke ribiške šole. Pripadniki ameriške obalne straže in marinci so rešili 26 oseb, devet pa jih še pogrešajo, med njimi štiri učence in njihova učitelja. Upanja za pogrešane pa je po besedah mornariškega podčastnika tamkajšnje obalne straže Garyja Openshawa vse manj. Devet pogrešanih v času trčenja nahajalo v notranjosti ribiške ladje, ki se je po trčenju s podmornico potopila 550 metrov globoko na morsko dno. 
Naftni madež dosegel galapaško otočje
22. 01. 2001 00.00
Otočju Galapagos grozi ekološka katastrofa. Iz tankerja, ki je v torek nasedel dobrih petsto metrov od otoka San Cristobal, izteka nafta, ki je že dosegla obalo otoka. Ekvadorske oblasti se s pomočjo ameriških strokovnjakov trudijo, da bi naftni madež omejili in odstranili.
Akcija slovenskih in ameriških potapljačev
24. 10. 2000 00.00
Na Upravi za obrambo v Kopru so predstavili skupno akcijo slovenskih in ameriških potapljačev z imenom Divex 2000, ki jo organizirata koprska uprava za obrambo pri MORS in ameriška vojaška mornarica (US Navy). Potapljači s pomočjo sonarja preiskujejo obalni pas v slovenskem teritorialnem morju in preverjajo, ali so najdeni predmeti neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) iz druge svetovne vojne. V šestih dneh so udeleženci v akciji zaznali na morskem dnu med Izolo in Koprom ter Ankaranom in Debelim Rtičem 40 točk NUS, potapljači so opravili 78 potopov in pregledali 52 točk, kjer niso odkrili nobenega eksplozivnega telesa.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Okoli sto delfinov nasedlo na obali Atlantika
21. 02. 2000 15.19
Na francoski obali Atlantskega oceana je minuli konec tedna po velikem plimovanju nasedlo kakšnih sto delfinov, ki so pri tem poginili, so sporočili danes iz Centra za raziskave o morskih sesalcih v mestu La Rochelle.
Močan potres v Grčiji
27. 01. 2000 14.06
Potres z močjo 5. stopnje po Richterjevi lestvici je danes stresel morsko dno ob grškem otoku Kreta. O morebitnih žrtvah in škodi za zdaj še ni podatkov.
Našli Grissomovo vesoljsko kapsulo Mercury 3
03. 05. 1999 20.04
Po skoraj dveh tednih iskanja s sonarjem in z daljinsko vodenim podvodnim plovilom Magellan so na dnu Atlantskega oceana približno pet kilometrov globoko našli in nato spet izgubili vesoljsko kapsulo Mercury 3, ki je potonila pred skoraj 38 leti po pristanku ob zaključku podorbitalnega balističnega poleta astronavta Virgila I. Grissoma.
Veliki koralni greben poslej bolj zaščiten
15. 01. 1999 09.30
Avstralske oblasti so uvedle strožje kazni za ribiške ladje, ki bodo nezakonito lovile rake na velikem koralnem grebenu. Tako želijo zaščititi ta pomemben del svetovne naravne dediščine. Po novem bo kazen za nezakonit lov na zaščitenem območju znašala milijon avstralskih dolarjev ali 630.000 ameriških dolarjev. Avstralska vlada je tudi pooblastila Upravo pomorskega parka, da poišče in postavi pred sodišče približno 50 že identificiranih ladij, ki z nezakonitim ulovom rakov resno ogrožajo občutljivi sistem koralnega grebena. Te ladje namreč uničujejo morsko dno, ki za vpostavitev prejšnjega stanja potrebuje kar 20 let. Tako so doslej uničili že okoli polovico morske favne na območju Velikega koralnega grebena.
Morsko dno pri hotelih Bernardin bolj čisto
24. 05. 1998 10.46
Na Primorskem je včeraj potekala že tradicionalna čistilna akcija Biser pod soncem, pod morjem biser oziroma Slovenski potapljači za čisto morsko dno. Kot so sporočili organizatorji čistilne akcije, potapljači kluba Norik Sub in ostalih slovenskih klubov v organizaciji agencije Publicis Virgo in ob finančnem sodelovanju Podravke pripravljajo morje na turistično sezono.