morsko
Pustovanje med tradicionalnim in sodobnim
26. 02. 2001 00.00
V avli novogoriškega kulturnega doma so dopoldne odprli razstavo Pustovanje med tradicionalnim in sodobnim. V okviru pustovanja v Novi Gorici je razstavo pripravila Turistična zveza Nova Gorica. Na njej si bo mogoče do 2. marca ogledati tradicionalne bakrene in aluminijaste maske in oblačila Liških pustov in sodobne maske, ki jih že vrsto let izdelujejo v vasi Morsko nad Kanalom ob Soči in predstavljajo parodijo na aktualne politične in gospodarske osebnosti oziroma afere.
Pogovori o meji v višjem tempu
16. 02. 2001 00.00
Predsednik slovenskega dela mešane diplomatske komisije za mejo med Slovenijo in Hrvaško, Miha Pogačnik, je v Ljubljani gostil hrvaškega kolega Hrvoja Kačiča. Na prvem sestanku po imenovanju nove sestave slovenskega dela komisije sta razgrnila nekatera odprta mejna vprašanja.
Trčenje jedrske podmornice z ribiško ladjo
10. 02. 2001 00.00
Japonski premier Joširo Mori je potrdil, da so se ZDA opravičile Japonski zaradi trčenja ameriške jedrske podmornice z japonsko ribiško ladjo. Do trčenja je prišlo v petek ponoči v bližini otočja Havajev. Na japonski ladji, ki je potonila, je bilo 35 ljudi, med katerimi je bilo tudi več učencev neke ribiške šole. Pripadniki ameriške obalne straže in marinci so rešili 26 oseb, devet pa jih še pogrešajo, med njimi štiri učence in njihova učitelja. Upanja za pogrešane pa je po besedah mornariškega podčastnika tamkajšnje obalne straže Garyja Openshawa vse manj. Devet pogrešanih v času trčenja nahajalo v notranjosti ribiške ladje, ki se je po trčenju s podmornico potopila 550 metrov globoko na morsko dno. 
Naftni madež dosegel galapaško otočje
22. 01. 2001 00.00
Otočju Galapagos grozi ekološka katastrofa. Iz tankerja, ki je v torek nasedel dobrih petsto metrov od otoka San Cristobal, izteka nafta, ki je že dosegla obalo otoka. Ekvadorske oblasti se s pomočjo ameriških strokovnjakov trudijo, da bi naftni madež omejili in odstranili.
Nove različice meje v Piranskem zalivu
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški dnevnik Večernji list je poročal, da je Slovenija Hrvaški septembra poslala nov predlog reševanja vprašanja Piranskega zaliva v treh različicah, ki predvidevajo, da bo Hrvaška zadržala svojo morsko mejo z Italijo, Slovenija pa bo svoje teritorialno morje povezala z mednarodnimi vodami v Jadranskem morju. Tako bosta obe državi uživali vse pravice in ugodnosti, ki sta jih že imeli v času nekdanje skupne države, ki na morju ni ustvarila republiške meje.
Našli ribo živi fosil
11. 12. 2000 00.00
Južnoafriški potapljači so nedavno odkrili ribo, znano kot živi fosil, ki naj bi izvirala izpred 300 do 400 milijonov let. Prvi je nenavadno ribo z izrastlinami, podobnimi nogam, 28. oktobra letos opazil južnoafriški potapljač Peter Venter.
Papuo Novo Gvinejo stresel potres
16. 11. 2000 00.00
Območje Papue Nove Gvineje sta danes stresla že dva močna potresla. Prvi je imel moč 8. stopnje po Richterjevi lestvici, tri ure po njem pa je to območje stresel še en, tokrat z močjo 7,7. stopnje. Žarišče drugega potresa je bilo na območju otoka Nova Britanija. Prvi potres je povzročil popotresne morske valove cunamije, ki so v vaseh Rabaul in Kokopo na Novi Britaniji poškodovali več zgradb.
Potresni sunki na Japonskem
14. 11. 2000 00.00
Japonsko so danes stresli štirje potresni sunki. Eden od sunkov je dosegel moč 5,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa je bilo 50 kilometrov pod morsko gladino v Tihem oceanu. Območje je približno 12 ur kasneje stresel nov potres, tokrat z močjo 5,5 stopnje po Richterju in z epicentrom na istem mestu kot pri predhodnem potresu.
Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.
Tragedija pod goro Kitzsteinhorn
11. 11. 2000 00.00
V požaru, ki je izbruhnil v predoru podzemne železnice na avstrijskem ledeniškem smučišču pod goro Kitzsteinhorn pri Kaprunu, je umrlo okrog 170 ljudi. Vlak, ki sprejme 180 ljudi, je bil v trenutku nesreče poln, iz gorečega vlaka pa se je rešilo le osem ljudi. Smučarji iz mariborskega smučarskega kluba Branik so k sreči zamudili usodno vožnjo. Na prizorišču nesreče so že ves dan reševalne ekipe, ki se skušajo prebiti v predor.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
Akcija slovenskih in ameriških potapljačev
24. 10. 2000 00.00
Na Upravi za obrambo v Kopru so predstavili skupno akcijo slovenskih in ameriških potapljačev z imenom Divex 2000, ki jo organizirata koprska uprava za obrambo pri MORS in ameriška vojaška mornarica (US Navy). Potapljači s pomočjo sonarja preiskujejo obalni pas v slovenskem teritorialnem morju in preverjajo, ali so najdeni predmeti neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) iz druge svetovne vojne. V šestih dneh so udeleženci v akciji zaznali na morskem dnu med Izolo in Koprom ter Ankaranom in Debelim Rtičem 40 točk NUS, potapljači so opravili 78 potopov in pregledali 52 točk, kjer niso odkrili nobenega eksplozivnega telesa.
Arheologi odkrili svetišče Ilirov
07. 10. 2000 00.00
Arheologi so v neki jami na hrvaškem polotoku Pelješac odkrili že skoraj 2000 let nedotaknjeno svetišče Ilirov. "Svetišče je povsem ohranjeno. Našli smo tudi več kot sto kilogramov keramičnih predmetov," je za hrvaške medije povedal eden od arheologov. Med najdenimi predmeti so tudi amfore in krožniki, na katerih so upodobljeni človeški liki. Pri odkritju so sodelovali tudi britanski in kanadski strokovnjaki. Iliri so bili etnična skupina, ki so se sredi 2. tisočletja pr. n. št. naselili na zahodnem delu Balkanskega polotoka in ob Jadranski obali. Ilire so si podredili Rimljani, kasneje pa so se na njihovo ozemlje naselili Slovani. Po mnenju enega od hrvaških arheologov je kultna jama nastala verjetno že pred kakimi 8000 leti, bila pa naj bi neke vrste svetišče rodovitnosti. Jama leži 370 metrov nad morsko gladino.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Našli neprecenljivi imenik s Titanika
05. 08. 2000 10.55
Črn, usnjen imenik z verjetno najbolj znane potopljene ladje Titanik, ki so ga minuli mesec ukradli iz Muzeja znanosti in industrije v Chicagu, so našli. Ukradel ga je varnostnik, ki je tudi prijavil izginotje imenika. Imenik, na katerem je napis Maryland Club Rye, je sicer del razstave, na kateri je mogoče videti več kot 300 predmetov, ki so jih našli med ostanki Titanika. Po besedah predstavnice muzeja, je imenik neprecenljive vrednosti. Našli so ga tri kilometre pod morsko gladino še z drugimi stvarmi v zaboju, ki je pripadal potniku Howardu Irwinu. Njegova prtljaga je že bila na Titaniku, sam pa je potovanje s Titanikom leta 1912 zamudil, ker se je zapletel v pretep in končal na neki drugi ladji. Obiskovalci muzeja si razstavo o Titaniku, ki so jo odprli februarja, lahko ogledajo do 4. septembra.
Našli neprecenljivi imenik s Titanika
05. 08. 2000 00.00
Črn, usnjen imenik z verjetno najbolj znane potopljene ladje Titanik, ki so ga minuli mesec ukradli iz Muzeja znanosti in industrije v Chicagu, so našli. Ukradel ga je varnostnik, ki je tudi prijavil izginotje imenika. Imenik, na katerem je napis Maryland Club Rye, je sicer del razstave, na kateri je mogoče videti več kot 300 predmetov, ki so jih našli med ostanki Titanika. Po besedah predstavnice muzeja, je imenik neprecenljive vrednosti. Našli so ga tri kilometre pod morsko gladino še z drugimi stvarmi v zaboju, ki je pripadal potniku Howardu Irwinu. Njegova prtljaga je že bila na Titaniku, sam pa je potovanje s Titanikom leta 1912 zamudil, ker se je zapletel v pretep in končal na neki drugi ladji. Obiskovalci muzeja si razstavo o Titaniku, ki so jo odprli februarja, lahko ogledajo do 4. septembra.
Mravlje v Dolino smrti
06. 07. 2000 17.54
Slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje je za letošnji tekaški podvig izbral maraton po Dolini smrti v ZDA. Po razbeljenem asfaltu, ki lahko doseže temperaturo do 200 stopinj Celzija, se bo 27. julija boril z za marsikoga neznosnimi klimatskimi pogoji in 220 kilometri, razlika v nadmorski višini pa bo 2886 metrov. Trenutno je za tek prijavljenih 83 tekmovalcev, ki pa bodo progo pretekli naenkrat, saj prireditelji preizkušnjo ne delijo na etape. Najboljši čas proge je 27 ur in 48 minut, Mravlje pa namerava teči pod 27 urami.
Mravlje letos na 220 km dolgi ultramaraton
03. 07. 2000 12.30
Slovenski maratonec Dušan Mravlje se bo 27. julija ob 8. uri zjutraj odpravil na enega največjih tekaških podvigov v svoji dolgoletni tekaški karieri, in sicer na 220 km dolgi ultramaraton v Dolini smrti v ameriški zvezni državi Kaliforniji.
Potres v Grčiji
13. 06. 2000 13.48
Območje v bližini grškega otoka Karpatos na jugovzhodu države je zgodaj davi stresel potres z močjo 5,7 stopnje po Richterjevi lestvici, ki pa ni povzročil gmotne škode, so sporočile lokalne oblasti.
Rojstvo novega otoka
25. 05. 2000 10.01
Avstralski geologi so nedavno imeli priložnost opazovati rojstvo novega otoka v Tihem oceanu, ko je pred njihovimi očmi izbruhnil podmorski ognjenik. Skupina 12 znanstvenikov je na Solomonovih otokih preučevala speči podmorski ognjenik Kavachi. Znanstveniki so bili priča redkemu pojavu, saj je ognjenik Kavachi vsakih pet minut 50 metrov visoko v zrak izbruhnil vroč pepel. Vrh ognjenika se je dvignil 700 metrov nad morsko gladino, obale otoka pa so bile iz pepelnatega peska. Geologi so se središču izbruha lahko približali na 750 metrov. Izbruhe ognjenika Kavachi so že prej opazili piloti letal in posadke ladij, ki so slučajno plule mimo.
ZDA opozarjajo Kitajsko glede Tajvana
23. 02. 2000 08.21
Združene države Amerike so včeraj opozorile Peking pred uporabo sile proti Tajvanu, potem ko v zadnjih tednih Kitajska še naprej krepi svoje položaje v bližini Tajvana, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart.
Okoli sto delfinov nasedlo na obali Atlantika
21. 02. 2000 15.19
Na francoski obali Atlantskega oceana je minuli konec tedna po velikem plimovanju nasedlo kakšnih sto delfinov, ki so pri tem poginili, so sporočili danes iz Centra za raziskave o morskih sesalcih v mestu La Rochelle.
Minister Marinček na obisku v Kopru
15. 02. 2000 10.06
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček bo danes obiskal Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) v Kopru in Morsko biološko postajo (MBP) v Piranu in se srečal z direktorico ZRS Lucijo Čok in direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo Tamaro Lah. Minister Marinček in direktorici Čokova in Lahova bodo srečanje izkoristili tudi za pogovor o regionalnem informacijskem središču, ki bo deloval v okviru ZRS Koper in v povezavi s projekti Phare, govorili pa bodo tudi o načrtu prenovljene MBP in načrtu gradnje akvarija.
Močan potres v Grčiji
27. 01. 2000 14.06
Potres z močjo 5. stopnje po Richterjevi lestvici je danes stresel morsko dno ob grškem otoku Kreta. O morebitnih žrtvah in škodi za zdaj še ni podatkov.
V nesreči švicarskega letala pogrešajo pet ljudi
14. 01. 2000 19.54
Nesrečo švicarskega letala družbe Avisto AG pred obalo Libije je preživelo 19 potnikov, 17 ljudi pa je umrlo. Dan po nesreči še vedno pogrešajo pet oseb, je sporočila omenjena družba iz Oberglatta pri Zuerichu. Preživeli se zdravijo v bolnišnici v Libiji. Reševalne ekipe so danes 50 metrov pod morsko gladino lokalizirale potopljeno letalo.
Francoski vozniki nadaljujejo z zaporami
11. 01. 2000 13.02
Francoski prevozniki danes že drugi dan z zaporami blokirajo francosko kopensko in morsko mejo z Belgijo, Španijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Italijo, Luksemburgom in Švico. Po podatkih organizatorjev stavke so avtoprevozniki ob meji postavili 50 zapor. Iz sosednjih držav poročajo o kolonah tovornjakov, ki čakajo pred mejo. Pri kraju Biarritz v bližini španske meje je avtocesto blokiralo približno 1000 tovornjakov, še 800 pa jih je v bližini mesta Poitiers. Pred predorom Frejus v Italiji se je nabrala sedem kilometrov dolga kolona tovornjakov, o več sto čakajočih tovornjakih pa poročajo tudi z meje v Belgiji.
Novo tisočletje po berlinsko
06. 12. 1999 10.00
Katera zabava ob prelomu leta, stoletja in tisočetja bo najboljša? Tekmovanje je neusmiljeno. V kategoriji velemest tekmujejo New York, London, Berlin in drugi, na območju, kjer bo na zemeljsko oblo padel 1.1.2000 prvi žarek, pa nešteti tihomorski otočki z eksotičnimi imeni. Ko gre za tisočletje, je konkurenca huda. Odkar je <B>Gail Collins</B> iz časopisa New York Times za najboljšo zabavo zadnjega tisočletja razglasila teden dni trajajoče rajanje, ki ga je <B>grof Leicester</B> leta 1575 z osemmetrsko morsko plavajočo deklico kot kuliso priredil kraljici Elizabeti I., bo nov rekord težko doseči.
Strah pred potresom na morskem dnu
30. 11. 1999 08.20
Italijanski strokovnjaki opozarjajo na možnost močnega potresa na morskem dnu v južnem Sredozemlju, ki bi lahko povzročil velikanske in uničujoče popotresne valove. Povod za skrb je odkritje velikega, še delujočega vulkana v Tirenskem morju na pol poti med Neapljem in Sicilijo. Kot je poročal neki italijanski časnik, gre za največji vulkan v Evropi, čigar krater leži le 500 metrov pod morsko gladino. Italijanska raziskovalna skupina z imenom Tirenski projekt je izmerila, da je podvodni vulkan Il Marsili dolg 65, širok 40 kilometrov, visok pa 3000 metrov. Posledice bi bile katastrofalne že ob majšem izbruhu vulkana. Župani ogroženih italijanskih pokrajin so že zagnali preplah, saj so poleg Sicilije ogrožena tudi počitniška in turistična območja na obali. Kdaj bo prišlo do izbruha vulkana, se ne da napovedati. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da se je v minulih mesecih povečalo delovanje vulkanov Etna na Siciliji in Vezuv.
Na dnu morja začeli graditi teleskop
25. 10. 1999 10.44
Na dnu sredozemskega morja blizu Toulousea so začeli graditi nevtrinski teleskop Antares.