moskovski
Ugrabitelji hočejo v Afganistan
16. 03. 2001 00.00
Ugrabitelji ruskega potniškega letala tupoljev-154, ki je še vedno na letališču v Medini v Savdski Arabiji, so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass zahtevali zračni koridor za polet v Afganistan. Odleteli naj bi v Kandahar ali Kabul, zato so zahtevali tudi napolnitev rezervorajev z gorivom.
Putin v Vietnamu
01. 03. 2001 00.00
V Hanoju sta se danes sestala ruski predsednik Vladimir Putin in njegov vietnamski kolega Tran Duc Luong. Zavzela sta se za nadaljevanje strateškega partnerstva med državama in za spodbuditev sodelovanja na vseh področjih, še zlasti pa na gospodarskem. Podpisala sta tudi dogovor o strateškem sodelovanju med državama.
Ruska delegacija obiskala GZS
26. 02. 2001 00.00
Delegacija Moskovske pokrajine, ki je danes dopotovala na obisk v slovensko glavno mesto, se je popoldne v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) sestala z vodilnimi slovenskimi poslovneži, predsednik GZS Jožko Čuk in predsednik Trgovinske in industrijske zbornice Moskovske pokrajine Ruslan Olegovič Višnjevski pa sta ob tej priložnosti podpisala sporazum o sodelovanju med zbornicama. V okviru obiska delegacije iz Moskve so podpisali tudi sporazum med kranjskim podjetjem Iskratel in moskovskim podjetjem Elektrosvjaz o dobavi telefonskih central v vrednosti 1,3 milijona dolarjev.
Eksplozija na podzemni železnici
05. 02. 2001 00.00
Na moskovski podzemni železnici je med prometno konico eksplodirala bomba, v kateri je bilo ranjenih najmanj devet oseb. Eksplozija je odjeknila na vhodu v postajo Beloruskaja. Po navedbah policije je bilo razstrelivo podtaknjeno v torbi pod klopjo na peronu. Eksplozija je uničila stene in strop postajališča podzemne železnice. Zaradi močnega poka so se številni mimoidoči pritoževali nad bolečinami v ušesu.
Jelcinov sedemdeseti rojstni dan
01. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v moskovskem kliničnem centru obiskal svojega predhodnika Borisa Jelcina in mu voščil za sedemdeseti rojstni dan. Jelcina sta prišla pozdravit tudi premier Mihail Kasjanov in šef urada ruskega predsednika Aleksander Vološin. Jelcina so v torek pripeljali v bolnišnico zaradi virusne infekcije. Nekdanji ruski predsednik mora tako svoj 70. rojstni dan praznovati kar v moskovski centralni bolnišnici, saj je z njegovim zdravjem tako hudo, da bo trajalo še precej časa, preden bo bolnišnico lahko zapustil. O tem priča tudi dejstvo, da ga lahko po navodilih zdravnikov obiskujejo samo njegovi najbližji sorodniki, vendar pa, kot je dejal Jelcinov zdravnik Vladimir Ševčenko, "srce normalno deluje, to pa je trenutno najpomembnejše".
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
Predbožično vzdušje med pravoslavci
06. 01. 2001 00.00
Pravoslavci po vsem svetu jutri slavijo božič. Ruski in moskovski patriarh Aleksij II. je v božični poslanici pravoslavne vernike pozval, naj na prihodnost gledajo z upanjem in vero ter dodal, da se bosta ruska cerkev in vsa Rusija v 21. stoletju okrepili. Srbski patriarh Pavle pa bo drevi v eni izmed beograjskih cerkva vodil posebno božično liturgijo, jutri pa bodo v vseh srbskih pravoslavnih cerkvah prebrali patriarhovo tradicionalno božično poslanico.
Bolšoj teater bodo zaprli
30. 12. 2000 00.00
Moskovski Bolšoj teater, eno najslavnejših gledališč na svetu, bodo sredi leta 2002 zaprli zaradi obnovitvenih del, znova pa ga bodo odprli leta 2005, je za moskovski radio Echo povedal ruski minister za kulturo Mihail Švidko.
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Real, Valencia in Arsenal v drugem krogu
18. 10. 2000 00.00
Gledalci na Santiago Bernabeu so v torkovem srečanju lige prvakov med domačim Real Madridom in Bayerjem iz Leverkusna videli kar osem zadetkov. Na koncu so zasluženo slavili domačini s 5:3 in si v skupini A že zagotovili nastop v drugem krogu. V isti skupini je moskovski Spartak presenetil v Lizboni pri Sportingu in zmagal s 3:0. Napredovanje si je zagotovil tudi Arsenal, ki je uspel izenačiti v Rimu pri Laziu, v skupini B pa je Šahtjor Donetsk dosegel tisto, kar je že dolgo napovedoval - zmago. Ukrajinci so bili boljši od praške Sparte z 2:1. V skupini C ima poln izkupiček točk Valencija, ki je bila v gosteh boljša od Lyona z 2:1, na drugem srečaju pa je Heerenveen slavil z 1:0 proti Olympiakosu. V skupini D sta se Rangers in Galatasaray razšla brez zadetkov, Sturm iz Gradca pa je premagal favorizirani Monaco.
Bo pomoč na dnu morja prepozna
20. 08. 2000 00.00
Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Kurnikova razjezila Ruse
03. 08. 2000 16.54
Ruska javnost se je negativno odzvala na odpoved nastopa njihove teniške junakinje Ane Kurnikove na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju. 19-letna ruska lepotica je povedala, da se olimpijskega turnirja ne bo udeležila, ker se le-ta pričenja takoj po končanem odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku. Iz istega razloga na OI ne bo niti prve igralke sveta, Švicarke Martine Hingis.
Ljubljanska županja se odpravlja k županu Moskve
19. 05. 2000 12.45
Ljubljanska županja Vika Potočnik bo na povabilo moskovskega kolega Jurija Lužkova jutri odpotovala na tridnevni obisk v Moskvo. Z moskovskim županom bosta podpisala protokol o prijateljstvu in sodelovanju med prestolnicama, Potočnikova pa se bo vpisala tudi v zlato knjigo Moskve. Ljubljanska županja se bo med obiskom sestala še z guvernerjem moskovske regije Borisom Gromovom. Potočnikovo bo na obisku poleg delegacije MOL, spremljala tudi delegacija slovenskih gospodarstvenikov, ki bo imela posebne pogovore o možnosti slovenskih investicij v moskovski regiji. V delegaciji bodo predstavniki Krke, Leka, Heliosa, Kovinotehne, Rika in Iskratela, zato ljubljanska županja obisku pripisuje tudi velik gospodarski pomen, čeprav bo za slovensko prestolnico najvažnejši podpis dogovora o sodelovanju, ki ga bosta z moskovskim županom podpisala v ponedeljek, 22. maja, ljubljanska županja pa se bo isti dan srečala še z guvernerjem moskovske regije Gromovom. Obisk pomeni tudi možnost predstavitve Slovenije, saj bo že v soboto v moskovskem Centralnem domu žurnalistov proslava v počastitev dvestoletnice rojstva Franceta Prešerna, ki bo potekala ob zaključku simpozija Prešeren-Puškin. Poleg tega v ponedeljek zvečer na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi pripravljajo tudi sprejem za ljubljansko delegacijo, moskovskega župana, predstavnike mesta in ruske gospodarstvenike, v torek, 23. maja, pa se bo ljubljanska županja pred vrnitvijo v Slovenijo srečala še s predstavnikom Ruske pravoslavne cerkve.
Potočnikova odhaja v Moskvo
18. 05. 2000 16.27
Ljubljanska županja Vika Potočnik bo v soboto, 20. maja, na povabilo moskovksega župana Jurija Lužkova odpotovala na tridnevni obisk v rusko prestolnico. Župana bosta podpisala protokol o prijateljstvu in sodelovanju med prestolnicama, po podpisu pa se bo Potočnikova vpisala v zlato knjigo Moskve. Ljubljanska županja se bo srečala tudi z guvernerjem moskovske regije Borisom Gromovom.
V Čečeniji tudi predsednik RK
03. 03. 2000 16.22
Dva strokovnjaka Sveta Evrope (SE) za človekove pravice bosta sodelovala v posebni misiji ruskega predsednika za Čečenijo, je danes sporočil moskovski posebni odposlanec za človekove pravice za Čečenijo Vladimir Kalamanov. Pojasnil je, da bosta imela enake naloge kot vsi ostali sodelavci na tem področju. Obenenem je poudaril, da strokovnjakoma ne bodo omejevali svobode gibanja. Glavni urad v Čečeniji bodo odprli v kraju Znamenskoje ob reki Terek.
Srditi boji med Rusi in Čečeni
18. 02. 2000 12.32
V dolini Vedeno na jugu Čečenije potekajo srditi boji med čečenskimi uporniki in rusko vojsko, ki trdi, da je v zaključni fazi ofenzive. Drugi človek generalštaba ruske vojske, general Valerij Manilov, je danes povedal, da so na jugu kavkaške republike razširili gorato območje, ki ga nadzorujejo. Dodal je še, da bo ruska ofenziva kmalu končana, in da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih 50 čečenskih upornikov.
Lužkov ne bo kandidiral
02. 02. 2000 21.12
Moskovski župan Jurij Lužkov je v pogovoru za današnjo izdajo ruskega tednika Argumenti i fakti sporočil, da ne bo sodeloval na marčevskih predsedniških volitvah.
Napadi na Grozni se nadaljujejo
27. 01. 2000 11.45
Ruske vojaške enote v Groznem so nadaljevale napade brez podpore vojaških letal, ki zaradi močnega sneženja niso mogla vzleteti. Napadi so bili usmerjeni na trg Minutka v središču Groznega. Rusko letalstvo pa je bombardiralo položaje čečenskih upornikov v dolinah Argun in Vedeno, je sporočila ruska vojska. Dolina reke Argun je bila doslej ena izmed najpomembnejših poti za oskrbo čečenskih upornikov. Obkoljeni čečenski uporniki v tej soteski, so ponoči ponovno napadli ruske obmejne enote na meji z Gruzijo.
Od Moskve do Jeruzalema
25. 12. 1999 10.09
Osem ruskih maratoncev se je včeraj odpravilo na 3500 kilometrov dolgo pot od Moskve do Jeruzalema, kamor naj bi prispeli 6. januarja, na predvečer pravoslavnega božiča in proslavili 2000 let krščanstva.
Ameriški sklad kupuje rusko televizijo
23. 12. 1999 17.52
Ameriški investicijski sklad, ki ga nadzira investicijska družba Capital Research, je po večmesečnih pogajanjih kupil 4,5 odstotka delnic glavne ruske zasebne televizijske mreže NTV in manjše postaje TNT.
V Rusiji danes parlamentarne volitve
19. 12. 1999 12.07
V Rusiji danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih se člani 26 strank potegujejo za 450 sedežev v dumi.
Ostra politična kampanja v Rusiji
17. 12. 1999 21.22
V Rusiji bodo v nedeljo parlamentarne volitve, pred katerimi je vse do danes potekala ostra politična kampanja. Zaradi predvolilnih udarcev so v Moskvi pozabili tudi na čečensko vojno, saj so za politike trenutno pomembnejši prepiri o tem, kdo je bolj kriv za slabo gospodarsko stanje in porast kriminala v Rusiji.
Primakov napovedal kandidaturo
17. 12. 1999 16.01
Nekdanji ruski premier Jevgenij Primakov je danes napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah drugo leto. Sedemdesetletni Primakov je v današnjem nagovoru študentom na moskovski državni univerzi dejal, da je odločitev o kandidaturi sprejel po dobrem premisleku in po tem, ko je v zadnjem času prejel na tisoče pisem in telegramov.
Moskovski simfoniki za zlati abonma
17. 12. 1999 12.55
V Cankarjevem domu je sinoči za zlati abonma sezone 1999/2000 igral Simfonični orkester moskovskega radia Čajkovski z dirigentom Vladimirjem Fedosejevim. Na sporedu je bila glasba dveh ruskih skladateljev, Igorja Stravinskega in Petra I. Čajkovskega.
Moskovski simfoniki v Ljubljani
17. 12. 1999 11.26
Sinoči je v Cankarjevem domu v okviru zlatega abonmaja igral Simfonični orkester moskovskega radia Čajkovski. Dirigent orkestra, ki je izvajal glasbo dveh ruskih skladateljev, Igorja Stravinskega in Petra I. Čajkovskega, je bil Vladimir Fedosejev.
Jelcin zbolel; podpis sporazuma z Belorusijo preložen
25. 11. 1999 20.03
Kremlin je danes sporočil, da predsednik Boris Jelcin zopet boleha zaradi virusne okužbe in akutnega bronhitisa. To diagnozo so postavili njegovi zdravniki med pregledom v moskovski bolnišnici, zato so mu priporočili okrevanje. Novica je v javnost prišla, ko so iz Kremlja sporočili, da bo podpis pogodbe o zvezi med Rusijo in Belorusijo, ki naj bi jo jutri podpisala Jelcin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, prestavljen.
Francoske umetniške mojstrovine v Rimu
13. 11. 1999 12.34
V Rimu so včeraj odprli razstavo z naslovom Od Poussina do impresionistov, na kateri bo do 27. februarja prihodnje leto na ogled 25 mojstrovin francoskih umetnikov, ki jih sicer hrani moskovski muzej Puškin. Razstava obnavlja zgodovino francoske umetnosti od 17. pa do začetka 20. stoletja in predstavlja dela velikih francoskih umetnikov, kot so Nicolas Poussin, Antoine Watteau, Jean-Honor Fragonard, Paul Cezanne, Vincent Van Gogh, Pablo Picasso in Pierre Bonnard.
Odprli mejni prehod med Čečenijo in Ingušetijo
04. 11. 1999 12.56
Ruski vojaki so davi odprli največji mejni prehod med Čečenijo in Ingušetijo. Na uro naj bi mejo prestopilo okrog sto beguncev, saj so postopke za prehod meje poenostavili. Tako lahko ženske in otroci prestopajo mejo brez izpolnjevanja dokumentov. Kot posledico odprtja meje navajajo povečan dotok beguncev.
Ruski eksperiment - grafika na poti do avantgarde
10. 10. 1999 18.19
Razstava ''Chagall, Kandinski in ...'' je do 21. novembra na ogled v Zgodovinskem muzeju na Dunaju. Moskovski muzej Puškin gostuje z grafikami iz obdobja 1900-1930. Iskanje novih form je dalo ruski umetnosti prvih treh desetletij oznako ruski eksperiment. Močno se čutijo zahodnoevropski vplivi od Cezanna do kubizma, kljub temu pa se je razvili prepoznaven in edinstven slog, kot sta ruska veja konstruktivizma - suprematizem - in neoprimitivizem. V 20. letih je avantgardo zaustavila država in jo leta 1932 prepovedala ''v dobro'' socialistični umetnosti. Številni ruski umetniki so zato odšli v tujino. Na Dunaju se predstavlja približno 100 del 41 umetnikov; večina je prvič na ogled v avstrijski prestolnici. Poleg znanih imen, kot so Marc Chagall, Vasilij Kandinski in Kazimir Malevič, bodo predstavili tudi manj znane umetnike.