muslimanov
V grobišču tudi slovenski fotoreporter
12. 06. 2001 00.00
Bosanski preiskovalci so iz množičnega grobišča na vzhodu BiH včeraj izkopali 80 trupel. Gre za posmrtne ostanke bosanskih Muslimanov, ki so bili umorjeni v mestu Foča, ki so ga med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 nadzirali Srbi, je povedal vodja sarajevske komisije za pogrešane Amor Masović. Iskanje množičnega grobišča se je začelo na podlagi anonimnega sporočila, v katerem je tudi namig, da naj bi bil med žrtvami tudi slovenski novinar Alojz Krivograd. Fotoreporter Krivograd, imenovan Futi, je doslej veljal za pogrešanega.
Prepovedi za ženske v Afganistanu
29. 05. 2001 00.00
Afganistanski talibani so še zaostrili pravila oblačenja za ženske, ki bodo odslej smele nositi le še afganistansko obliko pokrivala, in ne pakistansko ali pa savdsko pokrivalo, kot so ga nosile nekatere. Afganistanski čador je temno modre barve, je v enem kosu in žensko prekriva od glave do pet, vključno z obrazom. Skladnost oblačil s pravili po ulicah afganistanskih mest nadzoruje verska policija.
Švedska opozarja talibane
26. 05. 2001 00.00
Švedsko predsedstvo EU je na afganistanske talibane naslovilo zahtevo, da prekličejo odlok, v skladu s katerim bi morali Afganistanci hindujske vere nositi košček rumene tkanine, da bi se ločili od muslimanov. EU opozarja, da to pomeni kršitev človekovih pravic, ki jih predvideva mednarodno pravo. Talibani, ki nadzirajo 95 odstotkov Afganistana, so odločitev o posebnih oznakah za hindujce sprejeli v torek, po besedah talibanskega notranjega ministra Mohameda Valija pa bodo odlok začeli izvajati, kakor hitro bo mogoče.
Republika srbska ob pomoč EU
18. 05. 2001 00.00
Evropski parlament, ki je obsodil nedavne napade srbskih nacionalistov na Muslimane v Banja Luki, preučuje možnost, da bi "zamrznili pomoč Evropske unije oblastem Republike srbske". Kot je v resoluciji pojasnil parlament, ki med drugim tudi potrjuje proračun EU, naj bi se za takšen ukrep odločili, če oblasti Republike srbske ne bodo sprejele potrebnih ukrepov za obnovitev zaupanja med vsemi tremi etničnimi skupnostmi v BiH in zagotovile mirnega sožitja na območju entitete.
Rasistične izjave Brigitte Bardot
13. 05. 2001 00.00
Francoska igralka in nekdanji seks simbol Brigitte Bardot mora zaradi rasističnih izjav plačati 30.000 francoskih frankov denarne kazni. Prizivno sodišče v Parizu je potrdilo kazen, ki jo je sodišče igralki sicer dosodilo že junija lani.
V izgredih ranjenih 70 oseb
08. 05. 2001 00.00
V hudih izgredih, ki so izbruhnili zaradi napovedane slovesnosti ob začetku gradnje med vojno povsem porušene glavne banjaluške mošeje Ferhadije, je več tisoč Srbov zažgalo avtobuse, v katerih so se v mesto pripeljali muslimanski izgnanci, da bi se udeležili slovesnosti. Kordon policistov Republike srbske je razjarjene Srbe nekaj časa še uspel zadržati. Vzklikali so protimuslimanska gesla in prepevali nacionalističnih pesmi ter z jajci in kamni obmetavali obiskovalce napovedane slovesnosti. V izgredih je bilo ranjenih 70 oseb.
Papež zaključil obisk v Siriji
08. 05. 2001 00.00
Poglavar Rimskokatoliške cerkve, papež Janez Pavel II. je ob zaključku štiridnevnega zgodovinskega obiska v Siriji pozval h konstruktivnemu dialogu za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Papež je v pogovoru s sirskim predsednikom Bašarom Asadom vse narode in njihove voditelje pozval, naj spoznajo, da nasilje vedno naleti na neuspeh. Zavzel se je še za nadaljevanje in krepitev dobrih odnosov med kristjani in muslimani v Siriji.
Papež obiskal mošejo
06. 05. 2001 00.00
Drugi dan obiska v Siriji je papež Janez Pavel drugi kot prvi papež v zgodovini obiskal mošejo. V Omajdanovi mošeji v Damasku se je sestal z muslimanskimi verskimi voditelji in si ogledal relikvije Janeza Krstnika. Pred tem je na osrednjem stadionu daroval mašo pred okoli 40.000 verniki.
Papež prispel v Sirijo
05. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je v okviru romanja po poteh Svetega Pavla danes iz Grčije prispel na štiridnevni obisk v Sirijo. Na letališču so ga pozdravili sirski predsednik Bašar Asad in drugi visoki predstavniki. Sveti oče se je ob izstopu iz letala opiral na palico in ni izgledal najbolje. Sicer bo Janez Pavel II. kot prvi papež v zgodovini stopil v mošejo, in sicer v Omajadovo mošejo v Damasku, kjer si bo ogledal relikvije svetega Janeza Krstnika in se sestal z muslimanskimi verskimi voditelji.
Dokumenta ZN o padcu Srebrenice
26. 04. 2001 00.00
Šest let po padcu muslimanske enklave Srebrenice, najhujšem zločinu po drugi svetovni vojni v Evropi, sta v javnost prišla zaupna dokumenta Združenih narodov. Dokumenta bremenita tedanjega poveljnika sil Združenih narodov, da je s poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem podpisal tajni dogovor. Slab mesec po njunem srečanju so bosanski Srbi zasedli Srebrenico. Od takrat pogrešajo več kot 7 tisoč Muslimanov.
Padec Srebrenice po tajnem dogovoru?
26. 04. 2001 00.00
Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes objavila dva zaupna dokumenta ZN, ki takratnega poveljnika sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije, francoskega generala Bernarda Janvierja, povezujejo s tajnimi dogovori z vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, dogodkom pa je sledil padec muslimanske enklave Srebrenice v roke bosanskih Srbov julija 1995.
Nove aretacije bosanskih Srbov
23. 04. 2001 00.00
Haaško sodišče je objavilo, da je k tajnem spisku za aretacije dodalo še tri - tokrat proti trem vojaškim in političnim voditeljev bosanskih Srbov.
Protesti v Zvorniku
20. 04. 2001 00.00
V Zvorniku se je zbralo približno 10 tisoč ljudi, ki so protestirali proti aretaciji bosanskega Srba Dragana Obrenovića, ki ga je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo, da je med vojno v BiH zagrešil vojne zločine. Proteste, ki so potekali mirno, so spremljali pripadniki mirovnih sil Sfor. Predstavnik lokalnega združenja vojnih veteranov Aleksandar Despotović je zagotovil, da so nekdanji borci pripravljeni pričati pred haaškim sodiščem, pod pogojem da se seznam imen obtožencev objavi. V nasprotnem primeru je napovedal nove proteste po vsej Republiki srbski.
Izraelci odstranili zapore
20. 04. 2001 00.00
Izraelska vlada je sinoči pozdravila odločitev palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ki je varnostnim silam ukazal, naj ustavijo streljanje na židovska naselja. Toda le nekaj ur pozneje so palestinski skrajneži z minometi znova obstreljevali židovsko naselje na severu Gaze.
Najbolje kaže 195144ukanoviću
19. 04. 2001 00.00
V Črni gori od polnoči velja predvolilni molk. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah bodo državljani odločali tudi o osamosvojitvi Črne gore. Največja tekmeca za strankarsko zmago pa sta 195144ukanovićeva koalicija Zmaga Črne gore in opozicijska Skupaj za Jugoslavijo.
Obrenović pred sodniki
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga sile Sfor aretirale v Zvorniku na vzhodu BiH, bo danes stopil pred haaško sodišče.
Obrenović zanika krivdo
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.
Obrenović v Haagu
17. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga v nedeljo zvečer aretirale mednarodne mirovne sile v BiH SFOR v bližini Zvornika, je prispel na sedež haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga obtožuje številnih vojnih zločinov.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Simić zanika obtožbe
15. 03. 2001 00.00
Nekaj dni po prostovoljni predaji haškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić danes pred sodiščem zanikal vse obtožbe sodišča in dejal, da je nedolžen.
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
V prerivanju v Meki umrlo 35 vernikov
05. 03. 2001 00.00
V prerivanju v bližini muslimanskega svetega kraja Meka je danes umrlo 35 ljudi, je sporočila savdska televizija. Do prerivanja je prišlo, ko so skušale velike skupine romarjev priti do kraja, kjer poteka simbolično kamenjanje satana. Med žrtvami je 23 žensk in 12 moških, precej ljudi pa je bilo tudi ranjenih, večinoma laže, še poroča televizija.
Muslimani praznujejo veliki bajram
05. 03. 2001 00.00
Danes se je začel tridnevni praznik žrtvovanja, ki ga s simboličnim izganjanjem hudiča in obrednim žrtvovanjem živali praznujejo romarji v Meki in milijarda muslimanov po svetu. Veliki bajram je eden najpomembnejših praznikov islama.
Začetek romarske poti v Meko
03. 03. 2001 00.00
Približno dva milijona muslimanskih vernikov iz vsega sveta se je začelo danes zbirati v doline Mina v neposredni bližini Meke, svetega mesta in najpomembnejše romarske poti muslimanov. V belo oblečeni verniki, ki nosijo preproge in bele sončnike, so se iz Meke napotili peš, v stotinah avtobusov in avtomobilov na petdnevni ritual. Kot pravi izročilo, je ustanovitelj islama, prerok Mohamed, prespal v kraju Mina na svojem edinem potovanju pred več kot 1400 leti. Doslej naj bi naravne smrti umrlo 53 indijskih romarjev. Vsi naj bi bili starejši od šestdeset let.
Hrvaška ni poslala vojske v BiH
27. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na redni novinarski konferenci zatrdil, da Hrvaška v BiH ni nikoli uradno poslala svoje vojske in da niti predsednik države niti sabor o tem nista nikoli sprejela odločitve. "Lahko govorimo samo o tem, ali so deli vojske prečkali mejo, in lahko izvedemo individualno preiskavo o tem," je dejal Mesić. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je v včeraj izrečeni sodbi za bosanska Hrvata Daria Kordića in Maria Čerkeza zapisalo, da je bila dokazana vpletenost Hrvaške v vojno v BiH (1992-95).
Haaško sodišče obsodilo bosanska Hrvata
26. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je danes obsodilo nekdanja visoka predstavnika bosanskih Hrvatov Daria Kordića in Maria Čerkeza na 25 oziroma 15 let zaporne kazni. Kordić in Čerkez sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ju med drugim bremeni poboja več kot sto Muslimanov v bosanski vasi Ahmiči 16. aprila 1993.
Nadaljevanje konference na Bledu
24. 02. 2001 00.00
Na Bledu se danes nadaljuje mednarodna konferenca o demokraciji, človekovih pravicah ter varstvu etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, ki jo v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo organizira nevladna organizacija ISCOMET s sedežem v Mariboru. Več kot sto strokovnjakov, politikov, verskih dostojanstvenikov iz držav JV Evrope in mednarodnih organizacij razpravlja o dosežkih in pomanjkljivostih v razvoju demokracije, obnovi in zaščiti kulturne dediščine manjšin ter prispevku verskih skupnosti k spravi. Slovenija v prvi polovici leta sopredseduje prvemu delovnemu omizju pakta stabilnosti, to je omizju za demokratizacijo in človekove pravice.
Haaško sodišče potrdilo oprostitev
20. 02. 2001 00.00
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je potrdilo oprostilno sodbo bosanskega Muslimana Zejnila Delalića, tri soobtožence pa je znova poslalo pred prvostopenjsko sodišče, ki naj bi odločilo o morebitni spremembi njihovih zapornih kazni. Sodišče je s tem odgovorilo na pritožbo obeh strank v primeru dveh bosanskih Muslimanov in Hrvata, ki so bili obsojeni za vojne zločine v taborišču Čelebići v osrednji Bosni.
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.