muslimanski
V bombnem napadu 9 mrtvih, 50 ranjenih
03. 01. 1999 09.52
V bombnem napadu na jugu Filipinov, ki so ga domnevno izvedli muslimanski skrajneži, je umrlo najmanj devet ljudi, več kot 50 pa je ranjenih. Kot je danes sporočila policija, je bomba eksplodirala sinoči v središču mesta Jolo, ko je več deset ljudi opazovalo gasilce med gašenjem požara, ki je izbruhnil v nekem nakupovalnem središču. Med žrtvami nesreče so tudi trije policisti in dva vojaka.
Tretji napad ameriško-britanskih zračnih sil
19. 12. 1998 10.34
Po tretji noči ameriško-britanskih zračnih napadov na Irak je v Bagdadu danes zjutraj znova steklo življenje. Zgodaj davi so letala izvedla dva silovitejša napada na iraško prestolnico, pri čemer so na mesto padle rakete. Ameriške sile so v zadnjih treh dneh izvedle več kot 200 napadov na iraške cilje in pri tem zadele najmanj 75 ciljev, so povedali sinoči pri ameriškem obrambnem ministrstvu. Ameriški obrambni sekretar William Cohen je sinoči zatrdil, da muslimanski sveti mesec ramadan, ki se pričenja danes, ne bo vplival na izvajanje zračnih napadov na Irak. Po navedbah nekega ameriškega vojaškega predstavnika pa so ZDA okrepile svoje enote v Kuvajtu, saj so povečale število vojakov na 5000.
Različni odzivi tujega tiska na napad na Irak (17.12.)
17. 12. 1998 11.10
Tuje časopisje v četrtek različno komentira ameriške in britanske zračne napade na Irak. Britanski The Daily Telegraph se čudi, zakaj nista državi napadli Iraka že prej, britanski The Guardian se sprašuje, ali bodo napadi učinkoviti, francoski Le Figaro se boji terorističnega maščevanja, italijanska La Repubblica opozarja na povezavo napadov s postopkom za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona, poljska Rzeczpospolita pa napad na Irak pozdravlja.
Talibani bodo izročili Bin Ladena, če bodo učenjaki za to
16. 10. 1998 10.31
Vodja afganistanskih talibanov Mohamed Omar je napovedal, da bo izročil domnevnega organizatorja terorističnih napadov na ameriški veleposlaništvi v Afriki, če bodo tako sklenili neodvisni uleme (muslimanski učeni teologi in pravniki).
Na območju Čapljine to noč mirno
04. 10. 1998 12.58
Na območju občine Čapljina na jugu BiH je bilo po incidentu, ki se je zgodil v noči na soboto, ko je v eksploziji v neki muslimanski hiši umrl muslimanski begunec, danes ponoči in zjutraj mirno, tri eksplozije pa so zabeležili v vasi Alagiši.
Nove obtožbe zoper nekdanjega nizozemskega obrambnega ministra zaradi Srebrenice
30. 08. 1998 10.10
Nekdanji poveljnik nizozemskih kopenskih sil general Henri Couzy je obtožil nekdanjega obrambnega ministra Jorisa Voorhoeveja, da je leta 1995 utišal pričevanja o predaji nizozemskih modrih čelad Združenih narodov med padcem Srebrenice.
Mladinska knjiga predstavila Islam, mali leksikon in zbirko zgodb in basni Kalila in Dimna
25. 08. 1998 12.56
Založba Mladinska knjiga je na novinarski konferenci predstavila dve novi knjižni deli: <I>Islam</I>, mali leksikon Yvesa Thoravala ter zbirko zgodb in basni <I>Kalila in Dimna</I> Ibna Almukafe.
Fidel Castro dobitnik libijske nagrade za človekove pravice
12. 08. 1998 13.58
Kubanski predsednik Fidel Castro je letošnji dobitnik Nagrade Moamerja Gadafija za človekove pravice, je danes sporočila uradna libijska agencija JANA.
Združeni narodi po ocenah Indije ne morejo rešiti spora o Kašmirju
14. 07. 1998 15.52
Indijski obrambni minister George Fernandes je v današnjem pogovoru z novinarji ocenil, da spora o Kašmirju, ki zadnjih 50 let razdvaja Indijo in Pakistan in je ponovno postal središče pozornosti po nedavnih indijskih in pakistanskih jedrskih poskusih, ne morejo rešiti Združeni narodi.
Talibani rojakom ne privoščijo televizije
11. 07. 1998 09.19
Muslimanski skrajneži talibani, ki imajo nadzor nad 80 odstotki celotnega Afganistana, so prebivalcem afganistanskega glavnega mesta Kabul ukazali, da morajo iz stanovanj odstraniti vse televizorje ali pa jim grozi kazen. Kot so povedali nekateri afganistanski begunci, je minister za vero Mohamed Qalamudin prepoved posedovanja televizorjev oznanil po radiu. Po odredbi imajo prebivalci Kabula 15 dni časa, da iz svojih stanovanj pospravijo vse televizorje in videorekorderje. In s čim je Qalamudin to svojo odločitev utemeljil? Afganistance je baje potrebno obvarovati pred ''korupcijo in neislamskim vplivom''. ''Nam je vseeno, kaj pravijo Američani in Združeni narodi,'' je zatrdil Qalamudin.
Nova valuta v BiH
22. 06. 1998 14.28
V Bosni in Hercegovini (BiH) so danes dali v obtok novo valuto, konvertibilno marko. Novo valuto, ki je strogo vezana na nemško marko v razmerju 1:1, predvideva Daytonski sporazum.
Ponovno poboji v Alžiriji
21. 06. 1998 11.32
Alžirski radio je danes, sklicujoč se na varnostne sile, poročal, da sta bila v noči na soboto v napadu na neko vas v pokrajini Tissemsilt 250 kilometrov zahodno od Alžira ranjena dva prebivalca. Na pokopališču neke vasi v bližini Medee 90 kilometrov južno od Alžira je v soboto eksplodirala bomba in ubila tri ženske. Minulo sredo so zaradi eksplozije 70 kilometrov zahodno od Alžira življenje izgubile štiri ženske, v četrtek pa je bilo v neki gorski vasi na grozljiv način ubitih 13 ljudi. Storilci naj bi bili muslimanski skrajneži. V vojški akciji, ki se je začela v soboto v hribovitih predelih Chrea, je bilo po poročanju radia ubitih najmanj 15 oboroženih islamistov.
Muslimani smejo jesti meso krščanskih in judovskih mesarjev
20. 05. 1998 07.53
Egiptovski veliki mufti šejk Nasr Farid Wasel je sporočil, da v zahodnih državah živeči muslimani lahko jedo meso živali, ki jih zakoljejo judje ali kristjani, poroča vladni tednik Al-Ahram Al-Arabi, pred klanjem pa mora mesar izreči Alahovo ime. Po islamskem pravu mora žival zaklati musliman, tako da ji z nožem prereže grlo. Glava mora med razkosavanjemc gledati proti islamskemu svetemu mestu v Saudovi Arabiji Kaaba. Muslimani po šejkovih besedah še vedno ne smejo jesti mesa živali, ki jih ubijejo z elektriko ali kako drugače. Muslimanski tradicionalisti običajno zavračajo meso živali, ki jih ne zakoljejo muslimani in v številnih zahodnih državah prodajajo meso in perutnino po muslimanskih običajih. Širom sveta živi več kot milijarda muslimanov; večina jih globoko spoštuje izjave verskih voditeljev.
Danes naj bi bila znana arbitražna odločitev o Brčkem
15. 03. 1998 11.58
Mednarodna skupnost bo predvidoma danes popoldne objavila arbitražno odločitev o Brčkem, mestu na severovzhodu BiH, ki ga zase zahtevata tako Republika srbska kot Federacija BiH. V diplomatskih krogih sicer pričakujejo ponovno preložitev končne odločitve o prihodnjem statusu Brčkega. Muslimanski predstavnik v arbitražni komisiji Cazim Sadiković je v včerajšnjem pogovoru za agencijo AFP izrazil pričakovanje, da bo mesto prešlo pod nadzor osrednjih zveznih oblasti ob mednarodni navzočnosti.
Westendorp vzpostavlja pravosodni sistem v Mostarju
07. 02. 1998 12.36
Zakon o pravosodju v Hercegovsko-neretvanskem kantonu bo z arbitražno odločitvijo sprejel urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Carlosa Westendorpa, saj muslimanski in hrvaški predstavniki v minulih štirih mesecih niso uspeli doseči dogovora, je danes poročal hrvaški radio. V skladu z določili Bonske deklaracije bi morala skupščina Hercegovsko-neretvanskega kantona zakon sprejeti najkasneje do 31. decembra lani. Guverner kantona Željko Obradović je sinoči izjavil, da sta se hrvaška in muslimanska stran kljub nasprotjem dogovorili, da naj zakon o vzpostavitvi pravosodnega sistema najkasneje do 28. februarja letos sprejme urad visokega predstavnika. Pri obravnavi zakona se Hrvati in Muslimani ne morejo sporazumeti predvsem o številu sodišč v razdeljenem Mostarju, saj Muslimani zahtevajo, da se oblikuje samo eno večnacionalno mestno sodišče, hrvaška stran pa predlaga, da bi v vsaki od šestih mostarskih občin delovalo po eno občinsko sodišče. Zaradi številnih nerešenih vprašanj v hrvaško-muslimanskih odnosih je v Mostar sinoči dopotoval namestnik visokega predstavnika Hans Schumacher.
Turki bodo nazdravljali, vendar ne po sončnem vzhodu
31. 12. 1997 08.18
Prijetno je nazdraviti prihodu leta 1998, vendar niti kapljice po sončnem vzhodu. Tako se glasi navodilo vladne uprave za verske zadeve, s katerim želijo Turki uskladiti praznovanje novega leta in muslimanski praznik ramadan, ki zahteva vzdržnost od hrane, pijače, spolnosti in kajenja od zore do mraka. Čeprav zabave navadno dosežejo svoj višek ob polnoči, je mnogo zahodno usmerjenih Turkov zaskrbelo, da se bodo morali odpovedati novoletnemu praznovanju zaradi ramadana, ki se začne to sredo. "Pomembno je, da človek razmisli o preteklosti in da se vzdrži pretiravanja, razkošja in razsipništva". Z drugimi besedami: pij, če moraš, vendar se kasneje vzdrži. Številni konservativni Turki zavračajo praznovanje novega leta ne glede na to, ali sovpada z ramadanom ali ne, saj je po njihovem mnenju začetek novega leta določen po krščanskem koledarju. Muslimanski praznik ramadan se vsako leto začne na drugačen datum glede na položaj mlade lune.
Začetek ramadana
30. 12. 1997 09.29
V večini arabskih držav Bližnjega vzhoda se je danes začel muslimanski verski praznik ramadan, ki traja mesec dni, v tem času pa verniki od sončnega vzhoda do sončnega zahoda ne smejo jesti, piti, kaditi niti imeti spolnih odnosov. V Saudovi Arabiji so opozorili priseljence, ki niso muslimani, da utegnejo biti izgnani, če ne bodo spoštovali pravil ramadana. Irak in sultanat Oman pa sta sporočila, da se bo v teh dveh državah ramadan začel v sredo, ker ni videti nove lune, ki določa začetek meseca koledarja hedžre. Danes je prvi dan 1418. ramadana prav tako v Egiptu, Libiji, Sudanu, Jordaniji, Libanonu, Siriji, Palestinski avtonomni oblasti in vzhodnem Jeruzalemu ter petih zalivskih državah. Napoved je presenetila Egipčane, ki so začetek ramadana pričakovali jutri. Iran, šiitska dežela, ki pa sledi različnemu koledarju kot ostale muslimanske države, do danes še ni objavil nobene uradne napovedi, po prvotnih izračunih pa naj bi se ramadan začel 1. januarja.
Muslimani bojkotirajo lokalne oblasti v Livanjskem kantonu
22. 12. 1997 13.47
Muslimanski predstavniki so sklenili bojkotirati delo v lokalnih organih oblasti v Livanjskem kantonu ter novoustanovljenih občinskih svetih v občinah tega kantona v Federaciji BiH. Radio Sarajevo obenem trdi, da so bili Muslimani prisiljeni na ta bojkot zaradi njihovega brezpravja na omenjenem območju, zaradi stalnega preglasovanja s strani hrvaških predstavnikov in ker Muslimanom niso dovolili, da bi bili na oblasti zastopani v skladu z volilnimi izidi. Muslimanski predstavniki zahtevajo tudi ustavno presojo ustave Livanjskega kantona, ki ga Hrvati imenujejo Hercegbosanska županija. Po trditvah muslimanskih virov je bil ta kanton že leta 1992 vključen v ustavno-pravni sistem sosednje Republike Hrvaške.