muzej novejše zgodovine
Sorodnik ubitega ponuja 1.000 evrov
27. 08. 2009 13.39
Iščejo lokacije povojnih grobišč ob Mozlju. Prvič se je zgodilo, da sorodnik žrtve ponuja 1.000 evrov za lokacijo. Nagrada bo izplačana takoj, ko bo obstoj grobišča potrjen s sondiranjem.
Dela v Barbarinem rovu ustavljena
15. 08. 2009 19.13
Preiskovalni sodnik celjskega sodišča je začasno ustavil dela preiskovalcev povojnih pobojev v Hudi Jami pri Laškem. Po ugotovitvah rudarskega inšpektorja so se razmere v jami tako spremenile, da ne omogočajo več varnega dostopa.
Bodo identificirali žrtve Hude Jame?
31. 05. 2009 16.01
Sarajevski genetiki so z novo tehniko, ki omogoča odvzem vzorca DNK tudi iz povsem uničenih kosti, identificirali pet žrtev pobojev pri Škofji Loki. Identificirali bi lahko tudi žrtve iz Hude Jame pri Laškem.
V Hudi jami tudi ženske
22. 05. 2009 21.49
V grobišču v Hudi jami so našli tudi posmrtne ostanke žensk. Glavni sodni izvedenec Balažic je potrdil, da obstajajo trije rovi in ne le dva.
Moralna odveza bi razkrila skrivnosti
08. 05. 2009 16.52
Če bi tisti, ki imajo informacije o povojnih pobojih in se skrivajo za zavezo molčečnosti, od Zveze borcev dobili moralno odvezo, bi bilo marsikatero vprašanje skoraj rešeno.
Država in SCT se še naprej prerekata
19. 03. 2009 19.13
Čeprav se zdajšnja in prejšnje vlade strinjajo, da bi morala država SCT-ju plačati 600.000 evrov za ureditev kostnice, pa denarja, ki ga je naložilo sodišče, ne mislijo dati.
'Odnos do grobišč naj bo resen, odgovoren in spoštljiv'
18. 03. 2009 15.45
"Delo na področju odkrivanja in skrbi za prikrita grobišča je treba nadaljevati, do spremembe zakona pa mora priti v čimkrajšem času," meni predsednik Türk.
Sprenevedanje glede dostojnega pokopa
18. 03. 2009 18.50
Državno pravobranilstvo, ki je devet let v imenu vlade zavračalo pristojnosti za prekop ostankov žrtev povojnih pobojev, na katere je SCT naletel pri Mariboru, še zdaj vztraja, da vlada s tem nima nič.
V Barbarinem rovu še veliko dela
13. 03. 2009 15.57
V Barbarinem rovu so kriminalisti končali z delom, zdaj so na vrsti strokovnjaki, ki bodo preiskovali skelete. Dele oblačil, obutve in druge najdene predmete so prepeljali v ljubljanski muzej.
Trenja: Prvo- ali drugorazredni?
12. 03. 2009 11.27
Izjava predsednika države Danila Türka, ki je na noge postavila domala celotno politiko. So drugorazredna tema povojni poboji ali politična manipulacija?
V Hudi Jami več kot 4000 mrtvih?
10. 03. 2009 14.31
Sanader od pristojnih zahteva, da zločin v Hudi Jami preiskujejo tudi Hrvati in kaznujejo odgovorne. Hrvaški borci pa svarijo pred prehitrim obsojanjem NOB. Klep medtem govori o 4000 mrtvih v Barbara rovu.
'O drugorazrednih temah ne bom govoril'
08. 03. 2009 13.02
"Tu sem zaradi prvorazredne teme, zato o drugorazrednih temah ne bom govoril," je na proslavi ob 8. marcu dejal predsednik Türk, ko so novinarji želeli komentar o njegovem poklonu žrtvam povojnih pobojev v Barbarinem rovu.
'Ne moremo na splošno kriviti NOB'
07. 03. 2009 07.19
Predsednik DZ Gantar je opozoril, da ne potrebujemo novih ideoloških razkolov. Poudaril pa je, da je pomembno, da se poskuša najti naročnike in storilce teh grozovitih dejanj.
Borci obsojajo povojne poboje
06. 03. 2009 08.39
Kot pravi Stanovnik, krivde za odkrito množično grobišče ne moremo pripisati partizanski vojski, saj je bila ta razpuščena marca 1945. Sicer odvoza trupel še ne bo, saj gre pri celotni zadevi za dolgotrajen postopek.
VIDEO in FOTO: 'Duše ujete pod zemljo'
05. 03. 2009 12.07
"V Barbara rovu smo se znašli pred zaporo, ki naj ne bi vodila duš v onostranstvo, ampak bi jih zapečatila," je dejal Jože Dežman. Policija poziva priče k sodelovanju.
Peterle: Osamosvojitev Slovenije je od vseh nas
11. 10. 2007 15.54
Lojze Peterle je dejal, da ga zanima združena, ne pa razdeljena Slovenija.
'Film bi bil daljši'
22. 06. 2006 16.58
Če bi želeli omeniti vse, ki so se zavzeli za osamosvojitev Slovenije, bi bil film veliko daljši, poudarja direktor Dežman.
Kultura za vse
03. 12. 2005 10.06
Slovenske kulturne institucije so obletnico Prešernovega rojstva obeležile z dnevom odprtih vrat.
Kritika Kholove izjave
12. 02. 2005 00.00
Na spominski slovesnosti ob 60. obletnici frankolovskega zločina se je Janez Stanovnik zelo kritično odzval na besede Andreasa Khola.
Razstava Marilyn in Frankieja
03. 11. 2004 00.00
Muzej novejše zgodovine Slovenije z razstavo fotografij Marilyn Monroe in Franka Sinatre odstira pogled v zlato dobo Hollywooda.
Danes prost vstop
03. 12. 2001 00.00
Seznam prireditev, ki bodo 3. decembra zaznamovale dan odprtih vrat v slovenski kulturi.
Valvasorjeva nagrada in priznanja
25. 05. 2001 00.00
Valvasorjeva nagrada in priznanja so najvišja priznanja, ki jih vsako leto podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Valvasorjevo nagrado za leto 2000 dobi avtorska projektna skupini Muzeja novejše zgodovine Celje - Tone Kregar, Marija Počivavšek, Andreja Rihter (vodja projekta), Tanja Roženbergar Šega, Iris Zakošek - za stalno razstavo Živeti v Celju. Valvasorjeva priznanja prejmejo Martin Horvat za razstavo Mestnega muzeja Ljubljana Mesto pod muzejem, Bojana Rogelj Škafar za razstavo Ljubezen je v zraku - ljubezenska darila v slovenski tradicijski kulturi v Slovenskem etnografskem muzeju, Jože Hudales in Rudnik Velenje za Muzej premogovništva Slovenije.
Večerno pomenkovanje v Galeriji Ars
24. 01. 2001 00.00
V ljubljanski galeriji Ars so v seriji predstavitev slovenskih muzejev sinoči podali osebno izkaznico celjskega Muzeja novejše zgodovine. Večera se je udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej na Slovenskem, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija.
Pomenkovanje o kulturni dediščini
23. 01. 2001 00.00
V galeriji Ars je v večeru celjskega Muzeja novejše zgodovine obiskovalce pozdravila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihter. Muzej je od leta 1995 širši javnosti znan predvsem kot prvi in doslej edini otroški muzej pri nas, lani marca pa se je predstavil tudi z novo postavitvijo stalne zbirke Živeti v Celju. Za naslednji dve predstavitvi sta se Uprava RS in Galerija Ars že dogovorili z muzejem Kobarid in z mestnim muzejem Idrija. Muzejski večeri bodo organizirani vsak torek okoli dvajsetega v mesecu.
Rihterjeva prevzela posle
04. 12. 2000 00.00
Andreja Rihter je danes na Cankarjevi 5 od svojega predhodnika Rudija Šeliga prevzela posle ministrice za kulturo. Rihterjeva je minuli petek prisegla kot ministrica v novi vladi Janeza Drnovška in obenem kot prva ženska, ki bo vodila ta resor v samostojni Sloveniji. Pred njo so se zvrstili Andrej Capuder, Borut Šuklje, Sergij Peljhan, Janez Dular, Jožef Školč in Šeligo. Predhodnik je Rihterjevi zaželel "rahlo roko, globok pogled in veliko strpnosti, saj je slovenska kultura malo tudi kapriciozna deklica". Andreja Rihter, 43-letna zgodovinarka in sociologinja iz Celja, je zadnjih 14 let vodila Muzej novejše zgodovine Celje, bila pa je tudi predsednica Skupnosti muzejev Slovenije in nacionalna korespondentka Evropskega muzejskega foruma.
Celjani se bodo sprehajali s Pelikanom
04. 11. 2000 00.00
Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja danes popoldne "Sprehod s Pelikanom" od Steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana v Razlagovi ulici, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. Kot poudarja direktorica muzeja Andreja Rihter, je namen tega projekta predstaviti nov način komuniciranja muzeja s širšo javnostjo ter vzpodbuditi druženje Celjanov v mestnem jedru, ki ob koncu tedna skoraj sameva.
Sprehod s Pelikanom v Celju
27. 10. 2000 00.00
Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja 4. novembra projekt Sprehod s Pelikanom od steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica muzeja Andreja Rihter, želijo s projektom vzpostaviti popolnoma nov način komuniciranja muzeja z širšo javnostjo in spodbuditi druženje Celjanov v mestnem jedru, ki ob koncu tedna skoraj sameva.
Razstava v Muzeju novejše zgodovine
04. 10. 2000 00.00
V Muzeju novejše zgodovine se bo drevi odprla razstava Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita in Rapalla. Razstava, uredila jo je Nataša Urbanc, sovpada z 80. obletnico koroškega plebiscita, ko je del slovenstva ostal zunaj lastne domovine. To je bil hkrati tudi čas, ko so Slovenci prvič samostojno zaživeli v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) z lastno avtonomijo, ki je sicer kmalu prenehala. Za Slovence je bil to izredno pomemben čas, "za nas pa pomembna zgodovina, ki jo premalo poznamo", in ravno zato so se po besedah Urbančeve v muzeju odločili za pripravo takega projekta. Razstava bo na ogled do 26. novembra.
Knjigarji z muzealci ponujajo kataloge
11. 04. 2000 13.39
V prireditvenem prostoru knjigarne Konzorcij na Slovenski cesti v Ljubljani je od danes do 17. aprila na ogled razstava katalogov slovenskih muzejev in galerij. S svojimi izdajami se predstavlja več kot 30 muzejev in galerij iz cele Slovenije z več kot 1000 publikacijami, ki pregledno in strnjeno predstavljajo delo domačih muzealcev v zadnjem letu, pa tudi nekatere odmevnejše muzejske projekte iz prejšnjih let. Razstavo sta odprla predsednica Skupnosti muzejev Slovenije in obenem direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter in državni podsekretar v ministrstvu za kulturo Gojko Zupan.
100. obletnica rojstva Anice Černej
29. 03. 2000 15.45
Vrtec Anice Černejeve in Muzej novejše zgodovine Celje sta začela dejavnosti ob stoletnici rojstva pesnice in pisateljice Anice Černejeve. Tako bodo v ponedeljek, 3. aprila, v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli likovno razstavo otrok, ki obiskujejo vrtec Anice Černejeve, ter prvič predstavili knjižno izdajo glasbene pravljice Klip, Klop - pravljica za Anico. Avtorica Mira Voglar je navdih zanjo dobila prav v pesmih Černejeve.