muzej
Rekordni obisk razstave o Andyju Warholu
30. 04. 1999 10.33
Z rekordnim obiskom se bo v nedeljo na Dunaju končala razstava o razvpitemu ameriškemu
V Weimarju v soboto odprtje Goethejevega nacionalenga muzeja
29. 04. 1999 10.59
V Weimarju bodo v soboto z dvomesečno zamudo odprli Goethejev nacionalni muzej. Odprtje s stalno razstavo, imenovano ''Wiederholte Spielunge'', je bila sicer predvidena že za 20. februarja, na 250. obletnico pesnikovega rojstva. Fundacija Weimarska klasika je kot razlog za zamudo navedla zakasnitev pri gradbenih delih, kulturno ministrstvo pa je trdilo, da je za zamudo odgovorna fundacija zaradi napake v načrtovanju.Muzej so zgradili poleg Goethejeve stanovanjske hiše, od te stavbe iz let 1913/14 in 1935 pa je ostalo le pročelje. Muzej in stanovanjska hiša bosta sklenjeni s skupnim vhodom. Na 800 kvadratnih metrov površin bo predstavljena panorama književnosti umetnosti in politike med leti 1750 in 1840, na ogled pa bo kakih 800 objektov, skoraj samih originalov.
Da Vincijeva Zadnja večerja ponovno na ogled
28. 04. 1999 11.54
Ena najznamenitejših poslikav na svetu, Zadnja večerja Leonarda da Vincija, na stenah samostana v Milanu bo po 22 letih restavriranja od danes ponovno na ogled javnosti. Milanski vojvoda Ludovic Sforza je okoli leta 1495 naročil naslikati zadnjo Kristusovo večerjo z 12 apostoli na stene obednice samostana Svete Marije. Delo je bilo končano v treh letih. Da Vinci ni uporabil tehnike freske, temveč je slikal s tempero in oljem, in sicer na dve plasti ometa iz mavca. Vendar pa mavec, lepilo in olje, ki jih je uporabil umetnik, v nasprotju s fresko, ki zidu pusti dihati, zadržujejo vlago v notranjosti zidu. Dodatna vlaga je v obednico prihajala tudi iz kuhinje. Giuseppe Basile iz italijanskega Inštituta za restavracijo je pojasnil, da je poslikava praktično začela propadati, še preden je bila končana. Leta 1799 so samostan spremenili v vojašnico, od leta 1897 pa do druge svetovne vojne je bil v poslopju muzej. V zavezniškem bombardiranju avgusta leta 1943 je bil muzej uničen, Zadnji večerji pa je bilo čudežno prizanešeno. Vsa štiri stoletja je bila poslikava vsakih 30 do 40 let deležna številnih obnovitev. Zadnje restavriranje se je začelo leta 1977.
Predsednika Slovenije in Avstrije najprej o Kosovu in srečanju v Lvovu
26. 04. 1999 15.13
Predsednika Slovenije in Avstrije, Milan Kučan in Thomas Klestil, sta se v prvem delu današnjih delovnih pogovorov na Dunaju posvetila predvsem kosovski krizi in pripravam na srečanje predsednikov držav članic Srednjeevropske pobude, ki bo 15. in 16. maja v ukrajinskem Lvovu. Kot je povedal avstrijski predsednik, bosta dvostranske odnose, ki so po njegovih besedah dobri, načela ob kosilu.
Kučan v Avstriji
26. 04. 1999 10.19
Predsednik države Milan Kučan bo na enodnevnem uradnem obisku v Avstriji, kjer se bo srečal z gostiteljem, avstrijskim kolegom Thomasom Klestilom. Predsednik Kučan se bo srečal še s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzom Fischerjem.
Predsednik Kučan v ponedeljek na obisk h Klestilu
24. 04. 1999 10.18
Predsednik države Milan Kučan bo v ponedeljek, 26. aprila, na uradnem obisku v Avstriji. Na Dunaju se bo srečal z avstrijskim kolegom Thomasom Klestilom.
Dunaj v znamenju Romy Schneider
20. 04. 1999 20.25
V dunajskem kinematografu Imperialkino bo od 29. aprila do 6. junija potekala retrospektiva Romy Schneider. Pregled filmov se bo začel z dunajsko premiero parodije Otley, ki se dogaja v Londonu šestdesetih let. Kot so sporočili z avstrijskega filmskega arhiva, bo osrednji poudarek retrospektive na francoskih filmih Schneiderjeve (1938-1982). Pregled igralkinih filmskih stvaritev želi približati njene različne vloge oziroma obraze. V fojeru kinematografa bo v času retrospektive na ogled razstava starih filmskih plakatov. Muzej Kaiserliches Hofmobiliendepot pa pripravlja razstavo z naslovom Mit Romy Schneider, na kateri bodo od 1. maja do 31. avgusta življenje Rosemarie Albach alias Romy Schneider osvetlili še s pismi, dokumenti in fotografijami.
Obnovitvena dela v Picassovem muzeju v Barceloni pri koncu
18. 04. 1999 12.40
Razširitev Picasssovega muzeja v Barceloni bo kmalu končana. V celoti na novo zgrajene prostore bodo z veliko razstavo del Pabla Picassa odprli 25. oktobra letos, je pred dnevi poročal tisk. Na otvoritvi razstave bodo na ogled dela umetniškega genija, ki so jih zbrali po celem svetu.
Deset let piramide v Louvru
12. 04. 1999 14.17
Mineva deset let, odkar so v okviru prenove muzeja Louvre v Parizu, ob vhodu v muzej postavili stekleno piramido. Kot je znano, je načrte za 200 ton težko piramido iz stekla in jekla izdelal ameriški arhitekt kitajskega rodu I. M. Pei. Od odprtja piramide 30. marca 1989 je muzej obiskalo 50 milijonov ljudi, od teh prek 60 odstotkov tujcev.
V St. Peterburgu ukradli slike
07. 04. 1999 19.04
Neznanci so iz ruskega muzeja v St. Peterburgu v torek ukradili dve sliki, vredni skorajda dva milijona nemških mark. Sliki ruskega slikarja Vasilija Perova iz prejšnjega stoletja sta sicer bili zavarovani za 900.000 nemških mark. Tatovi so v zgodnjih jutranjih urah v muzej vdrli skozi okno. Pazniki so po sprožitvi alarma zaman poskušali ujeti tatove.
Rusko podmornico spremenili v muzej
05. 04. 1999 07.45
Največjo podmornico na dieselski motor na svetu, U-461 ruske baltske flote, so v nemškem mestu Peenemuende na otoku Usedom spremenili v muzej. Podmornico so izdelali leta 1969 v nekdanji Sovjetski zvezi, ''upokojila'' pa se je leta 1994. Dolga je 87 metrov, široka 10 metrov, v višino pa meri 19 metrov. Obiskovalci si lahko ogledajo postelje 10 častnikov in 70 članov posadke, poveljniški most ter kabino, kjer je razstavljenih 18 torpedov.
Na Češkem odprli muzej v spomin pisatelju Hrabalau
30. 03. 1999 23.19
V Nyburku, kakih 40 kilometrov vzhodno od Prage, so konec tedna odprli muzej posvečen češkemu pisatelju Bohumilu Hrabalu (1914-1997). Razstava prikazuje življenje in delo avtorja okoli 20 romanov in številnih novel. Mnogo Hrabalovih del so ekranizirali, med njimi Strogo nadzorovane vlake v režiji Jirija Menzela, ki je bil leta 1967 nagrajen z oskarjem.
V Rusiji odprli prvi muzej vodke
24. 03. 1999 07.30
V ruskem mestu Uglič ob Volgi, približno 200 kilometrov severno od Moskve, so odprli prvi muzej vodke, ki naj bi obiskovalcem bolj približal zgodovino te znamenite pijače. Razstavljeni predmeti - med njimi glinene posode iz 13. stoletja ter najsodobnejše naprave - pa vsekakor niso namenjeni samo očem obiskovalcev, je povedal direktor muzeja Vladimir Šabalin. Spričo 420 razstavljenih vrst vodke, ki prihajajo iz 62 ruskih žganjarn, naj obiskovalci namreč ne bi odšli domov, ne da bi pijačo tudi pokusili. ''Pokušina 50 gramov vodke je vključena v ceno vstopnice,'' je povedal Šabalin. Zgornja meja števila pokušin, ki jih je po želji še moč dokupiti, pa za zdaj še ni določena. ''Vse skupaj bo najprej potekalo kot poskus, kmalu pa bomo videli, kako naprej,'' je še dejal Šabalin.
Muzeji in knjižnice skupaj na internetu
23. 03. 1999 07.52
Znameniti muzeji in narodne knjižnice iz vse Evrope se bodo v prihodnje skupaj predstavili na internetu. Pri tem nameravajo razširiti že obstoječo spletno stran Web Service skupno 40 evropskih narodnih knjižnic še z informacijami o muzejih, so sporočili danes iz Berlina.
Prepovedano mesto bo odprlo podzemni muzej
12. 03. 1999 12.20
V prepovedanem mestu nekdanjih kitajskih cesarjev v Pekingu, kjer je bil doslej na ogled le odstotek zakladov poslednjih kitajskih vladarjev, bodo odprli podzemni muzej, v katerem bodo javnosti po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua predstavili številne dragocenosti, ki so bile doslej skrite pred očmi ''navadnih smrtnikov''. Podzemni prostori v dveh nadstropjih se bodo raztezali kar na 20.000 kvadratnih metrih površine. V spodnjem nadstropju bodo razstavili predmete iz zlata in žada, nakit in diamante, v zgornjem pa bodo slike, kaligrafije in izdelki iz brona.
Podoba vojaka - fotografije in upodobitve generala Rudolfa Maistra
11. 03. 1999 16.16
Razstavo Podoba vojaka - likovne upodobitve in fotografije generala Rudolfa Maistra, ki jo je mariborski Pokrajinski muzej lani pripravil ob 80-letnici bojev za Maribor in slovensko severno mejo (1918-1919), so v četrtek odprli tudi v KIC Križanke, razstavišču Mestnega muzeja. V dveh prostorih, premajhnih za vse eksponate, je razstavljenih na desetine fotografij in umetniških upodobitev generala ter dokumentov iz tistega obdobja, razstavo pa dopolnjujejo tudi osnutki z natečaja za spomenik Rudolfa Maistra na konju, ki napovedujejo skorajšnjo postavitev spomenika, ki ga dokončuje kipar Jakov Brdar, v prenovljenem parku ob koncu Kolodvorske ulice, nasproti ljubljanske železniške postaje.
Monetova dela za obiskovalce v Londonu tudi ponoči
24. 02. 1999 11.22
Razstava poznih del francoskega impresionista Clauda Moneta je tako priljubljena, da bo muzej Kraljeve akademije umetnosti na Piccadillyju v Londonu pred zadnjim dnem razstave odprt celo noč, so sporočili iz akademije. Število obiskovalcev omejuje sistem preprodaje vstopnic, ki zagotavlja, da na razstavi naenkrat ni več kot 800 ljudi. V muzeju pričakujejo, da bodo do zadnjega dne razstave, 18. aprila, prodali vseh 600.000 vstopnic, zato so se odločili, da bodo vrata muzeja s 17. na 18. april ostala odprta vso noč. Tako bo imelo dodatnih 8000 obiskovalcev možnost, da si ogleda dela očeta impresionizma. Razstavo, ki so jo prvič pokazali v Muzeju lepih umetnosti v Bostonu, je v Londonu doslej obiskalo 210.000 ljudi. Na razstavi z naslovom Monet v 20. stoletju je na ogled 79 del umetnikovega vrta v Givernyju pri Parizu ter motivi iz Londona in Benetk, ki jih je naslikal do svoje smrti leta 1926.
V Bagdadu rojena londonska arhitekta avtorica rimskega muzeja sodobnih umetnosti
23. 02. 1999 10.58
Londonska arhitektka iraškega porekla Zaha Hadid bo projektirala novi muzej sodobnih umetnosti v Rimu. Kot je povedala italijanska kulturna ministrica Giovanna Melandri, je mednarodna žirija med 15 kandidati, ki so prišli v ožji izbor, izbrala Hadidovo, ki dela za londonski Studio 9. Med finalisti so bili še Jean Nouvel, Toyo Ito, Steven Holl in Rem Koolhas.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Lennon bo dobil svoj muzej
18. 02. 1999 08.41
V osrednji japonski prefekturi Saitama bodo zgradili muzej, posvečen ubitemu pop-idolu Johnu Lennonu, legendarnemu pevcu in kitaristu skupine The Beatles. Muzej bo nameščen na 2000 kvadratnih metrih hale imenovane Super arena Saitame, ki naj bi bila zgrajena do druge polovice prihodnjega leta. Namen naj bi bil poskrbeti, da v prihodnjem stoletju ne bo zbledel spomin na Lennona, njegovo gradnjo pa podpira tudi njegova vdova Yoko Ono.
Retrospektiva Andyja Warhola na Dunaju
05. 02. 1999 13.11
Na Dunaju bo do 2. maja na ogled velika razstava del ikone pop-arta Andyja Warhola. Naslov retrospektive je Andy Warhol: tovarna. S tem izrazom je namreč Warhol imenoval svoje tri ateljeje, ki jih je med letoma 1963 in 1974 imel v New Yorku.
Razstava fotografij Karla Kocjančiča (1901-1970)
03. 02. 1999 14.51
Arhitekturni muzej Ljubljana je v Jakopičevi galeriji pripravil razstavo 127 fotografij Karla Kocjančiča (1901-1970), enega vodilnih slovenskih fotografov med obema vojnama in pobudnika za ustanovitev Fotokluba Ljubljana leta 1931, ki je s svojimi spisi in predavanji postavil tudi temelje teoretični misli o barvni fotografiji. Razstavo bodo odprli jutri, 4.februarja ob 19.uri, odprta pa bo do 4. marca.
V Rimu odprli nov muzej
03. 02. 1999 10.07
V središču Rima so z razstavo Mojstrovine iz 16. do 18. stoletja odprli nov muzej Museo al Corso. V središču razstave, ki bo na ogled do 31. marca, sta dve oljni slikariji velikega formata Tomassa Luinija, imenovanega tudi Caravaggino, ki ju je umetnik ob začetku 17. stoletja ustvaril na usnju. Muzej ima v lasti tudi zbriko vrednih priložnostnih kovancev, ki so jih v Vatikanu skovali ob odprtju pomembnih sakralnih objektov. Obiskovalce pa naj bi pritegnila ''virtualna dvorana'', kjer je na ogromnem monitorju moč videti sicer za javnost nedostopen interier sosednje Palazzo Sciarra.
Velika retrospektiva Dufyja v Franciji in Španiji
01. 02. 1999 12.27
V umetnostnem muzeju v francoskem Lyonu bodo v sredo odprli veliko retrospektivo del francoskega slikarja Raula Dufyja, katere namen je prikazati raznolikost in bogastvo delno še nepoznanega umetnikovega ustvarjanja. Razstavo bodo nato preselili v Piccassov muzej v Barcelono, kjer bo na ogled od 29. aprila do 11. julija.
Koeln, Pariz in Ženeva za ''Enciklopedijo novih medijev''
26. 01. 1999 17.32
Internetni projekt Enciklopedija medijev naj bi se končal leta 2000.
Pozna Renoirjeva dela na ogled v Rimu
20. 01. 1999 18.45
Marca bodo v Rimu odprli razstavo 50 slik in risb, ki jih je Renoir ustvaril v zadnjih letih svojega življenja. Razstava bo pokrila obdobje od leta 1887 naprej, ko je impresionistični umetnik zaradi kroničnega revmatizma ostal v kraju Cagnes sur Mer, kjer je leta 1919 tudi umrl. Med deli, ki bodo razstavljena v Museo del Risorgimento, sta tudi Dvojna oljka in Velike plavalke. Večino del bo za razstavo posodil Renoirjev muzej v Cagnesu, ostala pa prihajajo iz newjorškega muzeja Metropolitan, londonske National Gallery in Ermitaža iz Sankt Peterburga. Razstava bo odprta od 13. marca do 4. julija.
Prvi Picassov muzej v Nemčiji
15. 01. 1999 11.34
Prvi muzej posvečen španskemu slikarju Pablu Picassu bodo v Nemčiji, točneje v Muenstru, odprli poleti leta 2000, je včeraj sporočila umetnostna zgodovinarka Dagmar Kronenberg-Hueffer. V muzeju bodo vsako leto razstavili do 200 Picassovih litografij. Za preureditev dveh plemiških dvorcev v centru Muenstra v muzej bodo namenili 15 milijonov mark. Osnovni fond muzeja je zbirka tiskarja Gerta Huizinge iz kraja Lengerich v Vestfaliji. Zbirko okoli 750 del, ki naj bi bila po navedbah Kronenberg-Huefferjeve največja zbirka Picassovih litografij na svetu, sedaj hranijo v deželni galeriji v Stuttgartu.
Edwardova zaročenka bo upodobljena v vosku
10. 01. 1999 09.55
Dva dni po objavi zaroke med princem Edwardom in Sophie Rhys-Jones je muzej voščenih lutk Madame Tussaud v Londonu sporočil, da je upodobitev voščene Sophie postala njihova prednostna naloga. Dolgoletno razmerje med Sophie in najmlajšim sinom britanske kraljice Elizabete II. je vzbudilo tudi zanimanje muzeja voščenih lutk, ene največjih londonskih turističnih atrakcij. Sophie je bila po besedah tiskovnega predstavnika muzeja na seznamu za upodobitev v vosku že pred kakim letom, v naslednjih dveh tednih pa se bodo odločili, ali naj začnejo s postopkom izdelave replike. ''Z izdelavo voščene figure nikoli ne začnemo brez dovoljenja osebe, ki jo upodabljamo, vendar do sedaj tega ni še nihče odklonil,'' je še povedal tiskovni predstavnik. Če bo šlo vse po sreči, bodo gospe Rhys-Jones v kratkem vzeli mere in jo fotografirali. Izdelava voščene lutke stane okoli 30.000 funtov, zanjo pa potrebujejo približno šest mesecev.
Weimar - nova evropska prestolnica kulture
01. 01. 1999 15.19
Več tisočglava množica je v noči s četrtka na petek poleg novega leta obeležila tudi prenos naslova evropske kulturne prestolnice 1999 na nemško mesto Weimar. Prebivalci Weimarja in obiskovalci so dogodek obeležili na prostem z ognjemetom, ki je sledil predstavi francoske poulične gledališke skupine Premični človek. Le nekaj ur pred polnočjo pa je Weimar postal prvo mesto iz nekdanje Nemške demokratične republike (DDR), v katerem so odprli muzej sodobne umetnosti. Muzej hrani zbirko 120 del galerista Paula Maenza. Uradne slovesnosti letošnje kulturne prestolnice pa bodo počakale do 19. februarja, ko bo prireditev otvoril nemški predsednik Roman Herzog.
Načrti za širitev MOMA
31. 12. 1998 13.30
Muzej sodobne umetnosti v New Yorku ima sicer največjo zbirko umetnostnih del 20. stoletja, vendar ne dovolj prostora, da bi lahko razstavili vsa dela, ki jih imajo. MOMA, kot je popularno ime za sloviti newyorški muzej, je tako že pripravil načrt svoje širitve, ki bo stala 650 milijonov dolarjev. Dela pa naj bi trajala pet let, polovico denarja v ta namen pa so že zbrali. Začetki muzeja segajo v leto 1929, ko mu je nek zasebnik daroval osem grafik in risbo. Danes ima muzej več kot 100.000 slik, skulptur, risb, grafik, fotografij, oblikovalskih predmetov ter arhitekturnih modelov, 14.000 filmov, štiri milijone filmskih slik, 120.000 knjig ter časopisov.