mvp

Ladja s Titom prispela do MVP
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala podobno reševalno ladjo Sojuz TM-31 , se je ob 9.57 in 50 sekund po srednjeevropskem času združila s postajo.

Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.

Tudi James Cameron bi rad šel v vesolje
30. 04. 2001 00.00
Medtem, ko je na proti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Dennis Tito, je znani ameriški filmski režiser James Cameron, ki je med drugim režiral uspešnico Titanik, potrdil, da namerava z ruskim vesoljskim plovilom Sojuz tudi sam potovati na MVP. Povedal je, da se je z rusko stranjo o obisku začel pogajati januarja letos in poudaril, da datum njegovega obiska na MVP še ni določen. Cameron je še poudaril, da se bo morala z njegovim obiskom na MVP strinjati tudi ameriška vesoljska agencija NASA, katera je nasprotovala obisku "neprofesionalcev" na postaji.

Tito slabo prenesel polet na MVP
30. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da je prvi vesoljski turist Dennis Tito polet na Mednarodno vesoljsko postajo slabo prenesel. Danes je bil ves čas dobro razpoložen.

Tito poletel v vesolje
28. 04. 2001 00.00
Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.

Leonarda zadela meteorja
27. 04. 2001 00.00
Ameriški tovorni modul Leonardo, ki so ga izdelali v Italiji in uporabili med odpravo STS-102, ko je ameriški vesoljski raketoplan Discovery obiskal Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta med enotedensko začasno priključitvijo na postajo prejšnji mesec zadela dva manjša meteorja.

Negotovost pred izstrelitvijo Tita
27. 04. 2001 00.00
Pred za v soboto načrtovano izstrelitvijo prvega vesoljskega turista Dennisa Tita je zaradi težav z računalniki na ameriškem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP) še nekaj negotovosti. Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour bi lahko ostal s postajo združen dan ali dva dlje kot je bilo načrtovano, po novejših podatkih pa se to morda ne bo zgodilo. Po poročanju zahodnih medijev se datum izstrelitve ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-32 zato lahko še spremeni, a ruski viri menijo drugače.

Srečanje posadk Endeavourja in MVP
23. 04. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour se je danes prvič srečala s prebivalci Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Po odprtju loput sta si roke podala najprej poveljnika raketoplana in postaje, Američan Kent Rominger in Rus Jurij Usačov.

Tito že na Bajkonurju
23. 04. 2001 00.00
Posadka ruske vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki bo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v ponedeljek z letalom iz Moskve poletela na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. V posadki so poveljnik ladje Talgat Musabajev, ladijski inženir Jurij Baturin in prvi vesoljski turist Dennis Tito (60), ki ima funkcijo inženirja za zveze.

Tito bo moral plačati
22. 04. 2001 00.00
Ameriški časnik Time trdi, da je poseben predstavnik ameriške vesoljske agencije NASA v Center za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina pri Moskvi v četrtek prinesel nekaj pravnih dokumentov, ki jih je moral prvi vesoljski turist Dennis Tito (60) podpisati. V dokumentih se je bogati ameriški poslovnež obvezal, da se on ali pa njegovi potomci odpovedujejo kakršnihkoli zahtev do ameriške vesoljske agencije NASA v primeru, da bi šlo med vesoljskim poletom kaj narobe, piše Time.

Izstrelili Endeavour
20. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so sinoči ob 20.40 in 45 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ob 20.42 in 50 sekund po srednjeevropskem času pa sta se od njega ločili startni raketi na trdno gorivo. V raketoplanu, ki nadaljuje polet proti orbiti okoli Zemlje, je sedemčlanska mednarodna posadka vesoljcev iz ZDA, Kanade, Italije in Rusije, ki bodo obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in na njej montirali kanadsko mehanično roko.

Sojuz prestavili na Zvezdo
19. 04. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so rusko transportno in reševalno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31 z modula Zarja včeraj prestavili na modul Zvezda. Prestavitev Sojuza TM-31 je bila potrebna zaradi prihoda ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, ki ga nameravajo izstreliti jutri. Raketoplan se bo v soboto združil z MVP. Po prihodu Endeavourja nameravajo na spodnji del modula Unity, ki je poleg Zarje, začasno pritrditi tovorni modul Raffaello. Bližina ruske ladje bi pritrditev domnevno motila.

Odštevanje za Endeavour
17. 04. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi se je opolnoči po srednjeevropskem času začelo odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour z izstrelitvene rampe 39A. Izstrelitev bo predvidoma v četrtek ob 20.41 po srednjeevropskem času.

Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu
11. 04. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.

Težave z zvezo na MVP
29. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) imajo težave z vzpostavitvijo n ovega sistema za satelitske zveze z Zemljo. Predstavnik ameriške vesoljske agencije NASA je poudaril, da je neprijetno, ker na Zemlji ne morejo sprejemati televizijske slike na MVP pa nekaterih telemetrijskih podatkov.

Prva posadka se je vrnila na Zemljo
21. 03. 2001 00.00
Po 12 dneh, 19 urah, 49 minutah in 32 sekundah se je z odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) danes vrnil ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Discovery se je s poldrugo uro zamude ob 8.31 in 41 sekund po srednjeevropskem času dotaknil 15. pristajalne steze v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi. Med odpravo STS-102 je ameriško vesoljsko plovilo omogočilo prvo zamenjavo stalne posadke postaje in dostavilo znanstveno opremo za ameriški modul Destiny. Z Discoveryjem se je po 141 dneh bivanja v vesolju vrnila prva posadka MVP, ki je na postaji delala 138 dni. Polet raketoplana je trajal dan dlje kot so načrtovali.

NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.

Discovery se je poslovil od MVP
19. 03. 2001 00.00
Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.

Modul Leonardo prestavili v Discovery
18. 03. 2001 00.00
Z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) so s pomočjo mehanične roke vesoljskega raketoplana Discovery odstranili v Italiji izdelan tovorni modul Leonardo in ga po po slabi uri in pol popoldne po srednjeevropskem času pritrdili v tovorni odsek raketoplana. Prestavitev modula so zaradi težav z računalniki raketoplana izvedli pet ur kasneje kot so načrtovali.

Polet Discoveryja podaljšan
16. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo polet vesoljskega raketoplana Discovery podaljšala za en dan. Za podaljšanje poleta so se odločili zato, ker bo zlaganje dobre tone odslužene opreme in smeti z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v tovorni modul Leonardo trajalo dlje kot so načrtovali.

Uspešen drugi vesoljski sprehod na MVP
14. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) so danes uspešno izvedli drugega od dveh vesoljskih sprehodov načrtovanih v času enotedenskega obiska ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery. Ameriška astronavta Andrew Thomas in Paul Richards sta med šest ur in 21 minut dolgim sprehodom namestila ploščad za nadomestne dele postaje, pritrdila nanjo nadomestno črpalko za amoniak, ki bo pripravljena za primer, da bi jo potrebovale prihodnje posadke in povezala več kablov za upravljanje kanadske mehanične roke, ki jo bodo dostavili prihodnji mesec. Tako sta dokončala delo, ki ga med ponedeljkovim rekordno dolgim sprehodom, trajal je osem ur in 56 minut, nista upela opraviti vesoljska "sprehajalca" James Voss in Suzan Helms.

Vesoljski sprehod na MVP
11. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP), se je davi ob 6.12 po srednjeevropskem času iz ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery začel prvi od dveh vesoljskih sprehodov v času enotedenskega obiska raketoplana. Vesoljec James Voss in vesoljka Susan Helms bosta pomagala premestiti povezovalni tunel PMA-3 (Pressurized Mating Adapter) in namestila opremo za kanadsko mehanično roko. Tunel bodo s pomočjo mehanične roke raketoplana premestili s spodnjega na levo združevalno mesto modula Unity. Sprehod bo trajal predvidoma dobrih sedem ur.

Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.

Prireditev v čast Gagarinu
09. 03. 2001 00.00
V mestu Gagarin 145 kilometrov zahodno od Moskve so se danes začela mednarodna družbeno-znanstvena branja posvečena današnji 67-letnici rojstva Jurija Gagarina, ki jih je odprl vnuk prvega vesoljca Jurij Gagarin.

Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.

Discovery na poti proti MVP
08. 03. 2001 00.00
Po uspešnem utirjenju v orbito okoli Zemlje približno ob 11.52 po srednjeevropskem času, je ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na poti proti Mednarodni vesoljski postaji s katero se bo združil predvidoma v soboto zjutraj ob 6.32 po srednjeevropskem času.

Odštevanje pred izstrelitvijo Discoveryja
05. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16. uri po srednjeevropskem času začelo tridnevno odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) prepeljal sedemčlansko ameriško-rusko posadko vesoljcev. V Discoveryju bodo trije vesoljci, ki bodo zamenjali sedanjo posadko na MVP.

Ustavili gradnjo novega vesoljskega plovila
04. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je po petletnih raziskavah in razvoju, ki je stal skupno 1,3 milijarde dolarjev, ustavila gradnjo 21 metrov dolgega enostopenjskega samodejnega vesoljskega plovila X-33, predvidoma naslednika vesoljskega raketoplana, ki bi bil za razliko od sedanjih vesoljskih raketoplanov v celoti večkrat uporabljiv. Tako bodo sedanji do dve desetletji stari raketoplani letali vse do leta 2015. NASA je svojo odločitev utemeljila s tehničnimi težavami, visokimi stroški in propadom pričakovanega tržišča izstrelitev.

Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.

Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.