n banka
Rast delniških tečajev
12. 10. 1999 12.35
Na najpomembnejšem azijskem borznem parketu v Tokiu so danes delnice zabeležile minimalno rast. Osrednji indeks tokijske borze Nikkei je glede na petek pridobil 28,63 točke oz. 0,16 odstotka, trgovanje pa je sklenil pri vrednosti 18.090,81 točke.
Stopnja brezposelnosti v ZDA
08. 10. 1999 21.19
Stopnja brezposelnosti v ZDA je septembra ostala na 4,2 odstotka. Hkrati so našteli 8000 delovnih mest manj, medtem ko so strokovnjaki pričakovali povečanje števila zaposlenih za 225.000. Plače so se septembra povečale najbolj v zadnjih 16 letih, so danes sporočili z ministrstva za delo v Washingtonu.
Delničarji pasivno vnovčevali dobičke
08. 10. 1999 09.51
Dogajanje na tokijski borzi je danes minilo v znamenju vnovčevanja dobičkov, ki so posledica zadnjih šestih zaporednih dni rasti delnic. Osrednji indeks Nikkei je tako padel za 74,37 točke oz. 0,41 odstotka in trgovanje sklenil na 18.062,18 točke. Neaktivnosti japonskih vlagateljev je danes botrovala tudi objava gospodarskega časnika Nihon Keizai, ob tem, da je tristrankarska vladajoča koalicija sklenila dogovor, v skladu s katerim bodo od japonske centralne banke zahtevali rahlo sprostitev monetarne politika. ''Preveč pritiska na Banko Japonske ni nujno najbolj modra poteza,'' je novice komentiral strateg Daiwa Securities Tsuyoshi Nomaguchi.
Združitev Banke Koper in M banke
01. 10. 1999 14.56
Z registracijo na sodišču z današnjim dnem stopa v veljavnost združitev Banke Koper in M banke, predlagane na junijski skupščini delničarjev obeh bank. Temeljni razlog za združitev je bil v tem, da si je Banka Koper v svoji strategiji za malo daljši rok postavila za cilj povečanje tržnega deleža in močnejšo prisotnost v slovenskem bančnem prostoru. Želja in potreba M banke pa je bila najti oporo v močnejši bančni ustanovi.
Reorganizacija japonske banke
13. 09. 1999 16.47
Japonska bančna ustanova Tokio-Mitsubishi, največja banka v Deželi vzhajajočega sonca, je napovedala temeljito reorganizacijo družbe. Banka naj bi se po trditvah njenega vodstva preoblikovala v osem poslovnih enot-oddelkov, kar ji bo omogočilo večjo učinkovitost in konkurenčnost.
Bank of England zvišala obrestne mere
09. 09. 1999 10.55
Bank of England je danes javnost presenetila z zvišanjem orientacijske obrestne mere iz 5 na 5,25 odstotka. Ukrep je v gospodarstvu in med sindikati sprožil zaskrbljenost nad posledicami, ki jih bo to imelo na gospodarsko rast. Z današnjim zvišanjem obrestne mere je angleška centralna banka prekinila trend nižanja obrestnih mer, ki ga je začela oktobra 1998. Od takrat dalje so temeljno obrestno mero s šestimi ukrepi znižali iz 7,5 na pet odstotkov, kar je bila najnižja raven, ki jo je obrestna mera zadnjič dosegla oktobra 1977. Ukrep je takoj sprožil odziv vlagateljev, saj je osrednji indeks londonske borze FTSE-100 nekaj minut po objavi znižanja obrestne mere padel za 105 točk, britanski funt pa se je glede na marko povzpel iz 2,96 marke na 2,99 marke. Centralna banka svoj ukrep utemeljuje z močno okrepljenim povpraševanjem po potrošnih izdelkih, razmahom trga nepremičnin in ''zoženjem'' na trgu delovne sile.
Zvišanje tečajev delnic v Tokiu
18. 08. 1999 11.37
Tečaji delnic na borzi v Tokiju so se danes nekoliko zvišali. Indeks Nikkei je tako porasel za 32,17 točke in je trgovanje končal pri 17.892,26 točke. Tečaji delnic na ameriški borzi so ves dan nihali, proti koncu trgovanja pa zabeležili močno rast. Ob koncu torkovega trgovanja na Wall Streetu je bil indeks Dow Jones vreden 11.117,08 točke, kar je 70,29 točke več kot v ponedeljek.
Možnosti za rešitev Elanovega obrata v Brnci
10. 08. 1999 17.00
Dežela Koroška želi, da bi se v Brnci ohranila proizvodnja smuči begunjskega Elana. Novo priložnost utegnejo podjetju prinesti programi prestrukturiranja in proizvodne inovacije, sta na srečanju z vodstvom obrata v Brnci pri Beljaku povedala koroški deželni glavar Joerg Haider in predsednik holdinga Kaerntner Holding Beteiligungs Heinz Taferner. Prejšnji teden se je izvedelo, da bo Elan odpustil 80 od sedanjih 170 zaposlenih v Brnci. Prvi naj bi morali delovna mesta zapustiti 3. septembra.
Nov tečaj rublja
09. 08. 1999 19.05
Po odstavitvi vlade premiera Sergeja Stepašina je ruska centralna banka uradni menjalniški tečaj rublja določila na 25,29 rublja v odnosu do ameriškega dolarja, kar pomeni triodstotno znižanje, je poročala ruska agencija Itar-Tass. Ob odprtju menjalniškega trga je danes rubelj padel na 25,5 rublja za ameriški dolar, medtem ko je bila včeraj uradna menjava rublja še 24,55 za dolar. Do konca dopoldneva se je tečaj ruske valute ustalil, zahvaljujoč močnemu posredovanju ruske centralne banke.
Ruska centralna banka prikrila transakcije
01. 08. 1999 09.01
Revizorji Price Waterhouse Coopers so ugotovili, da je Ruska centralna banka v računovodskih knjigah prikrila svoje transakcije z nekim off-shore podjetjem ter s tem tudi dobiček, ki ga je ustvarila na trgu obveznic. To se je izvedelo le nekaj dni potem, ko je Mednarodni denarni sklad (MDS) Rusiji odobril novo posojilo v višini 4,5 milijarde dolarjev. Revizorji omenjene hiše, najel jih je prav MDS, ki je želel izvedeti podrobnosti o povezavi centralne banke s podjetjem FIMACO, so ugotovili, da je ruska osrednja banka v obdobju od leta 1993 do leta 1997 temu off-shore podjetju s sedežem na britanskem Channel Islands skrivoma nakazala milijarde dolarjev svojih deviznih rezerv. Revizorji so tudi ugotovili, da je centralna banka ustvarjala dobičke s trgovanjem s posojili MDS.
Svetovna banka za pomoč Jordaniji
26. 07. 1999 08.56
Svetovna banka je izrazila pripravljenost za pomoč Jordaniji pri izpeljavi gospodarskih reform in spodbujanju naložb, je poročala jordanska tiskovna agencija. Predsednik Svetovne banke James Wolfensohn se je včeraj v Amanu srečal z jordanskim kraljem Abdulahom II. in več ministri. Pogovarjali so se o načrtih za povečanje gospodarske rasti in zanimanja tujih investitorjev. Predsednik Svetovne banke je Jordaniji obljubil nadaljnjo finančno pomoč. Že v začetku letošnjega leta je kraljestvo dobilo za 150 milijonov ameriških dolarjev posojil, v naslednjih treh letih pa naj bi mu odobrili še 500 milijonov dolarjev posojil.
EIB odobrila posojili Makedoniji
25. 07. 1999 09.06
Evropska investicijska banka (EIB) naj bi po poročanju sobotnega Financial Timesa Makedoniji za izboljšanje infrastrukture odobrila posojilo v višini 63 milijonov dolarjev. S tem posojilom naj bi začeli prvega v pričakovani seriji poslov na območju Balkana po končanju napadov zveze NATO na ZRJ. EIB je omenjeno posojilo odobrila Makedoniji v sklopu izvrševanja novih, posebnih nalog na območju Balkana, za katere se je investicijska banka Evropske unije odločila, ko je slednja izrazila željo, da EIB odigra ključno vlogo pri obnovi tega območja. Skupina strokovnjakov te banke je ta teden obiskala tudi Kosovo, kjer je ocenila tamkajšnje potrebe po posojilih. Na dolgi rok EIB izraža upanje, da bo pomagala tudi pri obnovi infrastrukture v Srbiji in Črni gori, ''čeprav politična oblast pričakuje, da bo moralo prej priti do političnih sprememb'', dodaja FT.
Japonski gospodarski optimizem raste
21. 07. 1999 19.39
Japonska centralna banka je v sredo sporočila, da se z rahlim izboljšanjem poslovne in potrošniške klime kriza japonskega gospodarstva počasi končuje. Centralna banka pa v svojem mesečnem poročilu opozarja, da mora poslovna klima zaobjeti celotno državno gospodarstvo.
Kaerntner Sparkasse v Sloveniji
20. 07. 1999 08.50
V okviru sodelovanja z Erste Bank bo celovška Kaerntner Sparkasse prevzela slovensko tržišče. Banka bo svoje predstavništvo v Sloveniji, ki obstaja od leta 1991, z jesenjo preoblikovala v lastno podružnico, je na današnji novinarski konferenci povedal član uprave banke Karl Nedwed. ''Radi bi bili investicijska banka za družine'', poudarja Nedwed. Med najtežjimi pri poslovanju v Sloveniji bodo po oceni slednjega v prihodnjih treh letih poslovanje s prebivalstvom na področju gradbeništva in stanovanjskih kreditov ter privatni krediti za dolgoročne investicije, kot je leasing osebnih vozil. Odprtje podružnice načrtujejo 9. novembra, v začetku pa bo podružnica zaposlovala 35 ljudi.
Posredovanje Banka Slovenije
15. 07. 1999 18.44
Banka Slovenije (BS) bo na trgu tujega denarja posredovala z interventnim prodajnim tečajem. Banke, s katerimi je centralna banka sklenila pogodbo o sodelovanju pri teh posegih in bodo izbrane na podlagi ponudbe, bodo od vključno 19. julija dalje prodajale devize največ po tečaju 197,37 tolarjev za evro oz. 100,91 tolarjev za marko. Za prodajo tuje gotovine v menjalnicah bo tečaj pri izbranih bankah lahko odstopal navzgor za največ 0,2 odstotka pri prodaji mark in največ 0,4 odstotka pri valutah ostalih članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA. O izbranih bankah, preko katerih bo interveniranje na trgu tujega denarja potekalo, bo Banka Slovenije obvestila javnost 16. julija.
BNP načrtuje sovražni prevzem
02. 07. 1999 08.57
Francoska banka Banque Nationale de Paris (BNP) je izboljšala svojo ponudbo za prevzem francoskih konkurentov Societe Generale in Paribas. Za posamezno delnico Societe Generala (SG) je namreč pripravljena odšteti pet odstotkov višji znesek, za Paribasove pa celo 12,4 odstotka več kot je predvidela v predhodni ponudbi, so sporočili iz omenjene bančne ustanove. BNP si že vse od začetka marca prizadeva sovražno prevzeti omenjeni francoski družbi, s tem pa ustvariti pogoje za delovanje enega od največjih svetovnih bančnih koncernov, pri čemer pa se delničarji in vodstvo Societe Generala in Paribasa poskusom BNP uspešno kljubujejo. Prav tako je propadel poskus francoske centralne banke, katere predstavniki so v pogovorih s predsedniki uprav treh bančnih družb skušali najti ustrezno rešitev.
NKBM bo izplačala dividende
30. 06. 1999 18.18
Delničarji Nove kreditne banke Maribor (NKBM) so na današnji skupščini med drugim sprejeli poročilo o poslovanju v letu 1998, sklep o povečanju osnovnega kapitala ter sklep o predlagani delitvi dobička banke, ustvarjenega v preteklem letu.
Evropske države v najboljšem finančnem položaju
19. 06. 1999 08.32
Evropske dežele so v najboljšem finančnem položaju v zadnjih 50 letih, je danes dejal guverner francoske osrednje banke Jean-Claude Trichet in dodal, da so obrestne mere na najnižjih ravneh doslej in tako ustvarjajo ugodne razmere za naložbe. Glede slabljenja evra pa je Trichet dejal, da ima ta valuta možnosti za porast in da bo evropska osrednja banka nadaljevala politiko denarne stabilnosti in kredibilnosti. ''Francosko gospodarstvo je relativno robustno, obstojijo tudi ohrabrujoči elementi, ki nakazujejo k rasti gospodarstva,'' je še povedal Trichet in dodal, da zadnja poročila francoske osrednje banke dajejo več pozitivnih signalov kot januarska ali februarska. ''Brezposelnost v Franciji naj bi se še naprej zniževala, toda morali bi ostati previdni in se ne zadovoljiti s sedanjimi razmerami,'' je posvaril in dodal, da so trenutno v Franciji zelo ugodne razmere za naložbe.
Svetovna banka Kitajski odobrila posojilo
19. 06. 1999 08.25
Svetovna banka je Kitajski v obliki obveznic odobrila 500 milijonov dolarjev vredno posojilo, namenjeno ekološki sanaciji kitajskih rek Min, Tuo in Jangce ter gradnji prometne povezave med Pekingom in Hong Kongom. Za izboljšanje kakovosti vode bo Kitajska porabila 150 milijonov dolarjev posojila, medtem ko bo preostanek namenjen za izgradnjo omenjene povezave. Posojilo naj bi po podatkih Svetovne banke imelo rok zapadlosti 20 let, pri čemer Kitajski v prvih petih letih ne bo potrebno vračati pridobljenih sredstev.
Posojila Armeniji
05. 06. 1999 12.49
Svetovna banka (WB) bo Armeniji v prihodnjih treh letih dodelila posojila v vrednosti 240 milijonov dolarjev, je po petkovem srečanju z armenskim predsednikom Robertom Kočarijanom in drugimi visokimi predstavniki države povedal predsednik WB James Wolfehnson, ki je sicer na turneji po kavkaških državah. Po navedbah Wolfenshona bodo 120 milijonov dolarjev namenili za prenovo ceste med Erevanom in Tbilisijem v Gruziji, ostalo pa za namakalne projekte, transportno infrastrukturo in pravni sistem.
Današnja seja skupščine delničarjev SKB banke
27. 05. 1999 21.03
Lani je SKB banka ustvarila za dobro milijardo tolarjev dobička, delničarji bodo dobili po 55 tolarjev na delnico. Vodstvu so namenili 4 milijone tolarjev, zaposlenim po individualni pogodbi pa še po povprečno milijon tolarjev. Današnja skupščina delničarjev pa je bila razburljiva. A banka, ki ima po novem več kot 10 odstotni delež v SKB-ju, je predlagala svojega člana nadzornega sveta. Delničarji pa so glasovali proti.
Ugodna dolgoročna stanovanjska posojila
26. 05. 1999 21.15
Stanovanjski sklad je objavil imena 12 bank, ki bodo sodelovale pri izvajanju nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. V izbranih bankah bodo varčevalci lahko po izteku določene varčevalne dobe najemali ugodna dolgoročna stanovanjska posojila. Ljudje si bodo svoj stanovanjski kredit lahko privarčevali s pomočjo države v petih ali 10 letih. In sicer tako, da bodo vsak mesec ali pa enkrat letno vplačali dogovorjeni znesek.
Vlogi za prevzem Dolenjske banke zavrnjeni
26. 05. 1999 21.11
Svet Banke Slovenije je zavrnil obe vlogi za prevzem deleža v Dolenjski Banki; tako Novi Ljubljanski banki kot Novi Kreditni banki Maribor. Kot je znano sta omenjeni banki kupili večje deleže Dolenjske banke, med njima pa se je vnel spor za vodilni položaj. Kot kaže, se je Banka Slovenije odločila ohraniti status quo z argumentom, da vlogi nista bili popolni.
Microsoftove rešitve z uporabo močne kriptografije za slovenske finančne ustanove
20. 05. 1999 10.59
<B>Slovenija se je pred kratkim po posredovanju slovenskega Microsofta uvrstila med tiste države, v katere ameriška administracija dovoljuje izvoz napredne 128-bitne kriptografske tehnologije. Že pred tem je slovenski Microsoft s posredovanjem pri ameriški vladi dosegel, da sta dve slovenski finančni ustanovi, SKB banka in Ljubljanska borza, pridobili dovoljenje za uporabo. Tako je zagotovljena najvišja varnost komitentom pri opravljanju storitev in finančnim ustanovam pri njihovem vsakodnevnem poslovanju. </B>
Sofinanciranje projektov v Srednji in Vzhodni Evropi
20. 05. 1999 08.55
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropski svet za socialni razvoj (CEF) sta se dogovorila za sofinanciranje finančnih projektov v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Sofinanciranje se bo v največji meri nanašalo na projekte v malih in srednjih podjetjih ter lokalni infrastrukturi v tranzicijskih državah. Skupno financiranje se bo začelo v Litvi, naslednji projekti pa bodo potekali še v Bolgariji, Litvi, Moldaviji, Estoniji, Makedoniji, Romuniji, Latviji, Sloveniji, Madžarski ter na Slovaškem, Češkem in na Hrvaškem.
Slovaška centralna banka posredovala v podporo valuti
17. 05. 1999 19.47
Slovaška centralna banka je danes že drugič posredovala, da bi podprla nacionalno valuto slovaško krono, tečaj katere je v odnosu do evra padel s 45,85 na 46,70. Po podatkih menjalnic, je slovaška krona danes dosegla najnižji tečaj doslej, ko je njena vrednost v odnosu do evra padla na 46,90.
Nekdanji poljski ujetniki zahtevajo odškodnino
15. 05. 1999 17.01
Približno 22.000 nekdanjih poljskih ujetnikov koncentracijskih taborišč je tožilo nemško Dresdner Bank za odškodnino v višini 5,4 milijarde mark. Nekdanji zaporniki zahtevajo odškodnino za ujetništvo, pretrpljene zlorabe in neplačano prisilno delo. Po mnenju njihovega pravnega zastopnika Dieterja Wissgotta leži na Dresdner Bank velika soodgovornost, saj je bila glavna banka, ki je financirala naciste v času nacionalsocializma.
Britanska vlada bo prodajala zlato
09. 05. 1999 09.53
Britanska vlada namerava prodati več kot polovico zlatih rezerv države. Kot so sporočili s finančnega ministrstva v Londonu, bodo v prihodnjih mesecih prodali 125 od 715 ton zlata, do leta 2001 pa naj bi rezerve zlata zmanjšali na 300 ton. Velika Britanija torej namerava prodati skupaj 415 ton zlata. Z izkupičkom od prodaje žlahtne kovine nameravajo okrepiti devizne rezerve. Po presenetljivi napovedi britanske zakladnice so se cene zlata včeraj v Londonu, Zuerichu, Johannesburgu in drugih finančnih centrih močno znižale. Pozno popoldne so na londonski borzi z zlatom trgovali po tečaju 282,25 dolarja za unčo, kar je 2,3 odstotka ceneje kot dan prej. Britanska centralna banka namerava prvih 125 ton zlatih rezerv s tržno vrednostjo približno 1,1 milijarde dolarjev prodati v petih obrokih po 25 ton. Začetek prodaje je predviden za 6. julij.
Privredna banka Zagreb uradno potrdila globoko recesijo na Hrvaškem
06. 05. 1999 09.00
Privredna banka Zagreb je v svojih napovedih tudi uradno potrdila, da se Hrvaška nahaja v globoki recesiji, saj so skorajda vsi makroekonomski kazalci slabši kot lani in kažejo negativen trend piše Jutranji list. Po napovedih bo hrvaški BDP letos padel za 1,5 odstotka, industrijska proizvodnja za tri odstotke, turistični promet bo manjši za štiri, promet v trgovini na drobno pa za 3,5 odstotka. Negativen trend pričakuje tudi pri izvozu blaga in storitev (-5,2) ter uvozu (7), neto devizne rezerve pa naj bi se zmanjšale za 11,6 odstotka.
Etiopija namerava v prihodnje privatizirati 120 državnih podjetij
25. 04. 1999 09.19
Etiopija namerava v prihodnje privatizirati 120 državnih podjetij, ki so bila podržavljena pred 33 leti. Etiopija ima v svoji lasti 163 podjetij, omenjenih 120 podjetij pa naj bi prodali v roku osmih let. Za prodajo so namenjena podjetja, ki za državo niso strateškega pomena, med njimi je navedena tudi državna banka. Afriška država naj bi s prodajo premoženja zaslužila prek 500 milijonov dolarjev.