na luni
Na Luni tudi Kitajska?
09. 12. 2003 00.00
Kitajska namerava začeti raziskovanje Lune. Strokovnjaki razvijajo vesoljsko sondo Chang'e-1, ki naj bi jo izstrelili v vesolje konec leta 2007.
Gneča v vesolju
19. 10. 2003 00.00
Ta teden je Kitajska v vesolje uspešno izstrelila raketoplan s človeško posadko in se tako pridružila ZDA in Sovjetski zvezi oziroma Rusiji, edinima državama, ki sta doslej opravili izstrelitev človeka v vesolje. Resno raziskovanje vesolja se je začelo leta 1957, ko je Sovjetska zveza v vesolje izstrelila satelit <em>Sputnik</em>.
Prvi Kitajec poletel v vesolje
15. 10. 2003 00.00
Kitajska je z izstrelitvijo vesoljskega plovila Shenzou 5 oziroma <em>"božanske ladje"</em> postala tretja država, ki je v vesolje poslala človeka. 38-letni <em>"tajkonavt"</em> podpolkovnik Yang Liwei bo planet obkrožil 14-krat preden se bo nekje v Notranji Mongoliji po 21 urah vrnil na trdna tla.
Prodaja zemljišč na Luni
15. 10. 2003 00.00
Novo podjetje za prodajo nepremičnin Lunar Realty s sedežem v Melbournu v Avstraliji, je že prvi dan poslovanja začelo prodajati zemljišča na Luni. Sto kvadratnih metrov stane 40 ameriških dolarjev, hektar pa dobite že za 202 dolarja.
Prva evropska lunarna sonda na poti
28. 09. 2003 00.00
Z vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani so zgodaj davi po srednjeevropskem času z nosilno raketo ariane 5 izstrelili v vesolje prvo evropsko lunarno sondo SMART-1. Sonda, ki je težka le 367 kilogramov, se bo kasneje utirila v Lunino orbito in od tam šest mesecev raziskovala ta Zemljin naravni satelit.
NASA odkrila dve novi Uranovi luni
27. 09. 2003 00.00
Astronomi so s pomočjo Hubblovega teleskopa ob Uranu odkrili dve majhni luni, ki krožita okoli tega oddaljenega planeta našega osončja.
Sonda Galileo končala misijo
22. 09. 2003 00.00
Ameriška sonda Galileo je včeraj vstopila v Jupitrovo atmosfero in po 14-letni misiji tam razpadla. Od oktobra leta 1989, ko jo je v vesolje ponesel raketoplan Atlantis, je prepotovala 4,63 milijarde kilometrov in opravila eno najplodnejših misij v vesolju.
Obletnica prvega pristanka na luni
21. 07. 2003 00.00
Ameriška astronavta sta 21. julija 1969 med misijo Appolo 11 uspešno pristala na edinem Zemljinem satelitu Luni.
Pravoslavna velika noč
27. 04. 2003 00.00
Več kot 300 milijonov pravoslavnih vernikov po svetu danes praznuje veliko noč, podobno kot verniki v zahodnem krščanskem svetu. Svoj največji praznik slavijo prvo nedeljo po spomladanski polni luni, vendar pa vedno po pashi, starojudovski veliki noči.
Začetek velikonočnih praznikov
17. 04. 2003 00.00
Danes se v katoliški cerkvi začenjajo velikonočni prazniki, največji in najstarejši praznik krščanstva. Na današnji veliki četrtek bodo dopoldne v stolnicah krizmene maše. Papež Janez Pavel II. pa bo na današnji veliki četrtek objavil svojo 14. encikliko.
Vesoljska dražba
16. 04. 2003 00.00
Beležko, ki jo je ameriški astronavt Edwin Aldrin uporabljal med prvim človekovim pristankom na Luni in ima na ovitku sledi Luninega prahu, so na dražbi v New Yorku, v galeriji Swann, prodali za 220.500 dolarjev.
Začelo se je kitajsko novo leto
01. 02. 2003 00.00
Po tradicionalnem luninem koledarju so na Kitajskem ter v kitajskih skupnostih po celi Aziji in svetu danes začeli s praznovanjem novega leta, ki bo tokrat v znamenju koze. Na Kitajskem se vsako leto ob praznovanju novega leta prične edinstveno preseljevanje ljudstva.
60 let od smrti Tesle
07. 01. 2003 00.00
Danes mineva 60 let od smrti Nikole Tesle, enega največjih svetovnih raziskovalcev in znanstvenikov s področja elektrotehnike.
45 let vesoljske dobe
04. 10. 2002 00.00
Pred 45 leti se je v praksi začelo uresničevati obdobje kozmonavtike. Takrat so namreč izstrelili prvi sovjetski umetni satelit Sputnik. Pred nekaj dnevi pa je v javnost prišla novica, da je takrat le malo manjkalo, da do zgodovinskega dogodka sploh ne bi prišlo.
Prodaja posnetkov Luninega površja
02. 09. 2002 00.00
Ameriška zasebna družba TransOrbital, ki ima sedež v San Diegu v Kaliforniji, je sporočila, da je ameriško zunanje ministrvo odobrilo njen načrt prvega poslovnega poleta k Luni, ki ga nameravajo izvesti v prihodnjih devetih do 12-ih mesecih.
Vrnitev vesoljskega turista 2
06. 05. 2002 00.00
Po dobrih devetih dneh se je v nedeljo, z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) na Zemljo vrnil računalniški bogataš Mark Shuttleworth (28) iz Južnoafriške republike, drugi človek na svetu, ki si je "vozovnico" za desetdnevni vesoljski polet, domnevno za 20 milijonov dolarjev, kupil sam in ga zato kljub njegovemu nasprotovanju svetovni mediji imenujejo vesoljski turist številka 2.
Kolumbijka v svojem elementu
22. 04. 2002 00.00
Vse bolj uspešna pevka Shakira je že kot majhen otrok dobro vedela, kaj hoče: »Ko sem pri štirih letih začela plesati trebušne plese, sem zelo hitro opazila, da spadam na oder«, citira nemška revija »YAM!«
Praznovanje velike noči
28. 03. 2002 00.00
Velika noč je največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih, s tem pa tudi odrešenja. Velika noč se določi po luninem koledarju in sicer na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni.
Pred 35 leti zgoreli astronavti Apolla 1
26. 01. 2002 00.00
Med vajo v kabini ameriške vesoljske ladje Apollo 1 na vrhu nosilne rakete saturn 1B so pred 35 leti zgoreli trije ameriški astronavti; poveljnik posadke Virgil I. (Ivan) Grissom, Edward H. White II in Roger B. Chaffee.
Galileo, vesoljski Kolumb, se poslavlja
24. 01. 2002 00.00
Najuspešnejša vesoljska sonda Galileo je na koncu svoje dolge poti med katero je zbrala ogromno podatkov, ki so v marsičem precej odstrli zastore neskončnih skrivnosti vesolja. Po dobrih 13-ih letih bo Galileo končal na planetu, ki ga je spremljal več kot 7 let, na Jupitru.
Kolonija bakterij model za zunajzemeljsko življenje
23. 01. 2002 00.00
Ameriški raziskovalci so odkrili edinstveno kolonijo bakterij, ki bi lahko služila kot model zunajzemeljskega življenja. Mikroorganizmi živijo pod pogoji, ki bi domnevno lahko bili tudi pod površino drugih planetov, kot je Mars, ali na Jupiterovi luni Evropa.
Počastitev spomina na Koroljova
13. 01. 2002 00.00
V Rusiji so počastili spomin na utemeljitelja praktične kozmonavtike (astronavtike), glavnega konstruktorja prvih nosilnih raket, umetnih satelitov in vesoljskih ladij, Sergeja Koroljova (1907-1966), ki se je pred 95 leti rodil v Žitomiru v Ukrajini.
Zadnji lunin mrk letos
30. 12. 2001 00.00
Danes bo lunin mrk, ki ga bodo lahko videli opazovalci na območju srednje zemljepisne širine, na severni pollobli. Mrk bodo najprej lahko opazovali v Severni in Južni Ameriki, nato pa na Tihem oceanu in v vzhodni Aziji.
NASA ob dve milijardi
03. 07. 2001 00.00
Ameriški astronavt Edwin Aldrin, ki se je leta 1969 skupaj z Neilom Armstrongom prvi sprehajal po Luni, je med svojim nedavnim nastopom v ameriškem kongresu izjavil, da bi ameriška vesoljska agencija s prodajo prostih sedežev v vesoljskih raketoplanih lahko zaslužila približno dve milijardi dolarjev.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Praznovanje velike noči
16. 04. 2001 00.00
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Bogoslužja, ki so v dneh okoli velike noči potekala v cerkvah, so povezana zlasti s Kristusovim trpljenjem in vstajenjem.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.