našega
Civilizacija Majev na razstavi v Benetkah
13. 06. 1998 14.09
V palači Grassi v Benetkah si bo od 6. septembra do srede maja prihodnje leto v okviru velike razstave, naslovljene Maji, mogoče ogledati približno 600 razstavnih primerkov, od katerih številni doslej še niso zapustili ameriške celine. Dela predkolumbovske umetnosti bodo zbrali iz 40 muzejev in drugih kulturnih ustanov iz 10 ameriških in evropskih držav. Razstavljeni predmeti bodo ponudili sprehod skozi 20 stoletij civilizacije Majev, saj najstarejši sega v leto 1000 pred našim štetjem, "najnovejši" pa v leto 1400 našega štetja. Omenjena razstava je že 18. po vrsti, odkar so leta 1986 prenovili beneško palačo Grassi, v 18. stoletju zgrajeno ob robu Velikega kanala. Med njimi so bile v zadnjih letih še posebej odmevne razstave o Feničanih, Keltih, nemškem ekspresionizmu in pa o Picassovem ustvarjanju v obdobju od 1917 do 1924.
Vesoljski teleskop Hubble odkril planet?
29. 05. 1998 17.13
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži okoli Zemlje, naj bi prvikrat doslej fotografiral planet, ki se nahaja izven našega osončja. V primeru, da bo odkritje potrjeno, bo to ena največjih senzacij v zgodovini vesoljskih raziskav.
Vlada hoče, naj Microsoft v Windows vključi Netscape Navigator; pogovori so zastali
18. 05. 1998 11.17
Microsoft je sporočil, da so pogovori z zveznimi in državnimi uradniki zastali, saj vlada zahteva, naj se Microsoft odpove svojemu načelu uvajanja inovacij v izdelke. Zvezni in državni odvetniki trdijo, da na neki način ni zakonito, da operacijski sistem Windows(R) dobro deluje z internetom. Zahtevajo tudi, naj se Microsoft odpove pravici, da se ob zagonu računalnika prikaže uporabniški vmesnik Windows, ki je bistveni del tega operacijskega sistema. Nadalje vlada hoče, naj Microsoft prikrije spletne možnosti, ki so jedro Windows, zaradi česar bi uporabnik te tehnologije s težavo uporabljal. Še več, vlada tudi zahteva, naj Microsoft v vsako kopijo Windows vključi konkurenčni brskalnik podjetja Netscape Communications Inc.
Stepanija (še) v Union Olimpiji
17. 03. 1998 16.27
Direktor košarkarskega kluba Union Olimpija Lado Lorbek je v sporočilu za javnost zavrnil trditve o odhodu gruzijskega reprezentanta Vladimirja Stepanie, ki sta se pojavili v današnjih izdajah dnevnikov Ekipa in Dnevnik. Zapisano je bilo, da naj bi Stepania odšel v Barcelono in da sta se kluba o tem že dogovorila. "Vest ni resnična. Naš namen je, da Stepanio obdržimo v Union Olimpiji, če bo to mogoče, še eno sezono. Odhod Stepanie v tujino je druga možnost, ki pride v poštev, če prvega dogovora ne bomo mogli uresničiti. Trenutno se manager našega igralca ni obrnil na naš klub s predlogom za prestop v katerikoli evropski klub," je zapisal Lorbek.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
Kaj je na freski?
06. 03. 1998 08.17
Arheologi so v Rimu, na enem od starodavnih sedmih gričev, odkrili prelepo fresko, ki prikazuje mesto s ptičje perspektive. Toda nihče ne ve, katero je mesto na sliki. Arheologi freske, ki je nenavadno velika za antično rimsko umetnost, še niso podrobno pregledali, saj si ne upajo preveč svetiti vanjo, da je ne bi, ker je še nezaščitena, preveč poškodovali. Na freski so velike rdeče stavbe, templji, arena in kos modre reke, ki teče pod številnimi mostovi. Arheologi zdaj ugotavljajo, katero zgradbo bi lahko bila krasila freska, med možnostmi, ki jih navajajo, pa sta Neronova Zlata palača iz prvega stoletja pred našim štetjem in zgradba iz obdobja cesarja Vespazijana. Slednji je živel v prvem stoletju našega štetja.
Voyager 1 odslej rekordno daleč od Zemlje
17. 02. 1998 19.00
Drevi, približno ob 23.10 po srednjeevropskem času bo ameriška samodejna sonda Voyager 1 glede na razdaljo od Zemlje prehitela ameriško samodejno sondo Pioneer 10 in postala najbolj oddaljen predmet, ki ga je izdelal človek. Voyager 1 je zdaj oddaljen od Zemlje 10,4 milijarde km in se giblje s hitrostjo 17,4 km/s. Četrt stoletja je bil Pioneer 10 človekov najbolj oddaljeni predmet, zdaj pa prevzema "štafetno palico" Voyager 1. Sondi se oddaljujeta od Sonca v skoraj nasprotnih smereh in sta zdaj blizu 70-krat dlje od našega dnevnega svetila kot Zemlja. Na tej razdalji sije Sonce 5.000-krat šibkeje kot na Zemlji. Zato se sondi gibljeta skozi zelo hladno okolje. Toda zahvaljujoč radioizotopskim toplotno-električnim generatorjem (RTG) sondi tudi na tako veliki razdalji še vedno delujeta. V pasadenskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v Kaliforniji pravijo, da je že samo dejstvo, da Voyager 1 še vedno pošilja podatke pomemben tehniški dosežek.
Razstava likovnih del Majka Mulačka
03. 02. 1998 17.59
V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov bodo drevi odprli razstavo najnovejših del Majka Mulačka z naslovom Pro memoria. Gre za ciklus objektov iz zadnjih dveh let v tehniki patinirane žgane gline. Razstava bo na ogled do 23. februarja.
Stvari v Ljubljani se morajo premakniti iz mrtega teka
06. 01. 1998 12.24
Kandidat za ljubljanskega župana Anton Jeglič je na predvidoma zadnji novinarski konferenci pred nedeljskim drugim krogom nadomestnih volitev ocenil dosedanjo volilno kampanjo, ki je bila po njegovem prepričanju na nek način enolična, saj so pravzaprav vsi kandidati opozarjali na podobne probleme v mestu. Vsi si želimo, da se stvari v Ljubljani premaknejo iz mrtvega teka, zato mora to predstavljati tudi osnovo našega delovanja po končanih volitvah, je med drugim poudaril Jeglič.
Postpraznična utrujenost na Ljubljanski borzi
06. 01. 1998 09.45
Borzni posredniki so prvi dan trgovanja v letu delovali postpraznično utrujeni, saj so sklenili le za 280,9 mio SIT poslov na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Poslovanje je minilo bolj ali manj v duhu aplikacij oz. le simboličnem številu poslov z delnicami. Slovenski Borzni indeks je tako upadel za 1,4%. Na trgu dolžniških vrednostnih papirjev je prednjačila obveznica RSO2, katere tečaj se praktično ni spremenil, sklenjenih pa je bilo za 49 mio SIT poslov.
Umrla 56-letna samica orangutana
19. 12. 1997 08.54
V živalskem vrtu v avstralskem mestu Perth je v starosti 56 let umrla samica orangutana po imenu Mawas, ki je bila po podatkih predstavnikov živalskega vrta najstarejša predstavnica svoje vrste na svetu. Mawas je prišla na svet v divjini, na Borneu, umrla pa je po krajši bolezni. "Mawas je bila sijajna žival in najstarejša prebivalka našega živalskega vrta," je povedal direktor živalskega vrta Ricky Burges.
Dogajanja na svetovnih in Ljubljanski borzi
24. 11. 1997 15.31
Konec preteklega meseca je prinesel zlom tečajev delnic na svetovnih borzah. Gospodarske in denarne težave azijskih tigrov ter politična nestabilnost v Hong kongu, so povzročile občutnejši padec indeksa Hang Seng, čemur je sledil padec na vseh pomembnejših svetovnih borzah. <br< Zadnji dve leti so borzni indeksi nenehno naraščali, kar še posebej velja za ameriški kapitalski trg, kamor se je preko vzajemnih skladov stekala ogromna količina novega denarja. Ta novi denar je preko vseh razumnih meja napihnil cene delnic še na vseh ostalih pomembnejših trgih. Vedno več je bilo analitikov, ki so opozarjali, da se bo nenehna rast enkrat končala, kar se je tudi zgodilo.