na. žrtve
Padrew za politični dialog
02. 07. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec James Pardew, ki je v nedeljo prispel v Makedonijo, je zavrnil vse predloge o mednarodni konferenci o prihodnosti te države. Pardew je poudaril, da je treba odločitve o prihodnosti države sprejeti v Skopju v okviru uradnih institucij.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Konec preiskave v Batajnici
28. 06. 2001 00.00
V množičnem grobišču na območju policijskega vadbišča v Batajnici, severno od Beograda, so danes končali izkopavanja. Po prvih podatkih je bilo v grobišču najmanj 36 trupel albanskih civilistov s Kosova različnih spolov in starosti. Kot je poročal radio B-92 so za zdaj potrdili, da so bila v grobišču zakopana trupla osmih otrok, starih približno pet let, osemmesečnega fetusa ter petih najstnikov. Ostale žrtve so ženske in moški, na podlagi najdenih osebnih dokumentov pa so ugotovili, da so vse žrtve v grobišču albanski civilisti iz iste ulice v kosovskem kraju Suva Reka pri Orahovcu.
Talibani izvedli eksekucijo na meji
15. 06. 2001 00.00
Afganistanski Talibani, ki nadzorujejo veliko večino z vojno uničenega Afganistana, so po poročanju ruske vojske na meji s Tadžikistanom izvedli eksekucijo osmih ljudi. Žrtve so Talibani pripeljali do enega izmed mejnih prehodov 200 kilometrov južno od Dušanbeja, tadžikistanske prestolnice, jih postavili v vrsto in jih ustrelili.
Nekdanji predsednik ZRJ pobegnil
15. 06. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Zoran Lilić je pobegnil iz države. Odvetnik Svetozar Vujačić je povedal, da so Liliču v zadnjem času pogosto grozili z umorom, nekdanjemu predsedniku pa policija ni dovolila uporabe orožja. Zoran Lilić je bil predsednik ZRJ med 1993 in 97. Kot svetovalec predsednika Miloševića pa je bil kasneje zadolžen za trgovino z orožjem. Avgusta lani je najprej izgubil položaj Miloševićevega svetovalca, za tem pa so ga izključili tudi iz socialistične stranke.
Hirschev sklad nakazal sredstva
13. 06. 2001 00.00
Rdečemu križu Slovenije je nemški Hirschev sklad s polletno zamudo nakazal preostala sredstva za izplačilo odškodnin še zadnjim 1021 slovenskim upravičencem - taboriščnikom v koncentracijskih taboriščih, političnim zapornikom, ukradenim otrokom in Judom, ki so bili še živi 1. januarja 1997. RK je odškodnine v višini 1000 nemških mark v obliki enkratne humanitarne pomoči začel izplačevati prejšnji teden, je povedal generalni sekretar RKS Mirko Jelenič, prvih 2000 upravičencev pa je odškodnino sicer prejelo že lani.
Odzivi na usmrtitev Timothyja McVeigha
12. 06. 2001 00.00
Tuji tisk se v današnjih izdajah odziva na včerajšnjo usmrtitev Timothyja McVeigha, ki je 19. aprila 1995 v Oklahoma Cityju izvedel teroristični napad, v katerem je umrlo 168 ljudi. Češki liberalni časnik Pravo povezuje McVeighovo usmrtitev z dogajanjem v srednjem veku, švicarski Berner Zeitung pa meni, da so McVeigha z usmrtitvijo rešili misli na njegove žrtve. Pariški levousmerjeni časnik L'Humanite opozarja, da je sedanji predsednik ZDA George Bush kot teksaški guverner zavrnil 135 pomilostitev, po ocenah danskega liberalnega časnika Politiken pa je bila usmrtitev McVeigha en velik žalosten cirkus.
Usmrtili Timothyja McVeigha
11. 06. 2001 00.00
V Indiani so v ponedeljek nekaj po drugi uri popoldne po srednjeevropskem času usmrtili 33-letnega Timothyja McVeigha, obsojenega bombnega napada na zvezni urad v Oklahoma Cityju. Prva usmrtitev po zvezni zakonodaji po več kot 38. letih je, po besedah očividcev, minila brez zapletov.
Evropska delegacija na Bližnjem vzhodu
10. 06. 2001 00.00
Palestinski vodja Jaser Arafat se je danes v Ramali srečal s švedskim premierom Göranom Perssonom, katerega država trenutno predseduje Evropski uniji, in z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Oba predstavnika EU naj bi se danes srečala še z izraelskim premierom Arielom Šaronom in z zunanjim ministrom Šimonom Peresom. Namen srečanj je predvsem pomagati pri krepitvi krhkega premirja med sprtima stranema, ki je nastopilo po več kot osmih mesecih krvavega nasilja.
Solana o mirovnem načrtu
09. 06. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v Skopju, kjer bo makedonske politične voditelje skušal prepričati, naj podprejo mirovni načrt predsednika Trajkovskega. Načrt predvideva modernizacijo makedonskih varnostnih sil, ukrepe za razorožitev upornikov in pospešitev političnih reform, s katerimi bi se približali zahtevam Albancev. Solana se je na letališču srečal z veleposlaniki evropskih držav v Makedoniji, nato pa se je sestal s Trajkovskim.
Spominska slovesnost na Podljubelju
09. 06. 2001 00.00
V spomin na 56. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča na Podljubelju, podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bila danes spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam druge svetovne vojne. Na prostoru edinega tovrstnega taborišča na slovenskih tleh so se zbrali taboriščniki koncentracijskih taborišč, interniranci, nekdanji politični zaporniki ter druge žrtve nacifašizma in njihovi bližnji, nekateri celo iz Francije, Avstrije in Italije. Slavnostni govornik na prireditvi, ki sta jo obogateno s kulturnim programom pripravila občina Tržič in koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Trupla s Kosova v okolici Beograda
07. 06. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je potrdil, da je množično grobišče albanskih žrtev iz tovornjaka-hladilnika, ki so ga marca 1999 izvlekli iz Donave pri Kladovu, "na območju Beograda". V njem naj bi bile poleg tistih iz tovornjaka tudi druge žrtve. "Vse to je bilo grozljivo. Ni šlo samo za en tovornjak-hladilnik, ampak so trupla sistematično odvažali s Kosova," trdi Mihajlović. Po njegovih besedah obstaja na omenjeni lokaciji po presoji policije pet ali šest množičnih grobišč, trupla kosovskih Albancev pa naj bi bila celo pod avtocesto.
Husseini pokopan ob mošeji Al-Aksa
01. 06. 2001 00.00
Nekaj tisoč Palestincev se je udeležilo pogrebnega sprevoda palestinskega državnika Faisala Husseinija v vzhodnem Jeruzalemu. Husseini je umrl v četrtek zvečer zaradi srčnega napada, v Ramalo pa so ga iz Kuvajta pripeljali prek Jordanije.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
Srečanje Skupnosti neodvisnih držav
25. 05. 2001 00.00
Predsedniki Rusije, Kirgizije, Tadžikistana in Kazahstana so se danes na vrhu sveta za kolektivno varnost Skupnosti neodvisnih držav (SND) dogovorili o ustanovitvi sil za hitro posredovanje na območju osrednje Azije, s katerimi bi se branili pred napadi islamskih skrajnežev. V enotah za hitro posredovanje sicer ne bosta sodelovali dve drugi članici sveta za kolektivno varnost, Belorusija in Armenija, saj ti državi nimata težav z islamskimi skrajneži. Predlog za ustanovitev omenjenih enot je na vrhu v armenski prestolnici Erevan podal ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki je dejal, da bi bile sile za hitro posredovanje odgovor na islamske grožnje, ki prihajajo iz Afganistana.
Fujimori obtožen uboja
24. 05. 2001 00.00
Perujska državna tožilka Nelly Calderon je nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fujimorija obtožila vpletenosti v uboj v Limi leta 1991. Na podlagi obtožb, ki jih je Calderonova včeraj predstavila v perujskem kongresu, naj bi bil Fujimori soodgovoren za uboj petnajstih ljudi v mestni četrti Barrios Altos. Napad naj bi izvedla paravojaška skupina Grupo Colina, ki naj bi žrtve zamenjala za pripadnike uporniške maoistične skupine Svetleča steza.
Tragedija pred somalsko obalo
18. 05. 2001 00.00
Na tovorni ladji v zalivu Adena pred obalo Somalije je umrlo najmanj 86 Somalcev, potem ko so jih člani posadke zaradi okvare motorja s puškami prisilili, naj skočijo v morje. Ni še znano, ali so se žrtve v nesreči utopile, ali so jih ubili člani posadke. Ladja, ki je plula proti Jemnu, naj bi na krovu prevažala okrog 150 beguncev.
Invalidi kličejo na pomoč
18. 05. 2001 00.00
Urad vlade za invalide skrbi za sodelovanje med oblastjo in invalidsko civilno sfero, osnovni princip njegovega delovanja pa je politika izenačevanja možnosti ljudi s posebnimi potrebami. Predstavniki vladnega urada za invalide v okviru programov mednarodnega sodelovanja Sveta Evrope (SE) že vrsto let sodelujejo z odborom za rehabilitacijo in integracijo invalidov, od avgusta lani pa je Slovenija tudi njegova polnopravna članica. Z aktivnostmi in težavami, s katerimi se tako urad kot invalidi vsakodnevno srečujejo pri svojem delu, pa tudi s predvidenimi dejavnostmi v okviru vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, je vodstvo urada danes seznanilo ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja in zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Ministra, ki sta "določene stvari slišala prvič", sta sogovornikom obljubila pomoč, seveda v okviru pristojnosti njunih ministrstev.
V EU z rešitvijo vprašanja pregnancev?
13. 05. 2001 00.00
Društvo nemških pregnancev je danes nemško vlado pozvalo, da pri pristopnih pogajanjih vzhodnoevropskih držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji odpre tudi vprašanje kršitve človekovih pravic pri izgonu nemškega prebivalstva iz teh držav po drugi svetovni vojni. Društvo je ob tem pozvalo tudi EU, naj nove članice medse sprejme šele, ko bodo te odpravile odloke, ki kršijo človekove pravice in so omogočili izgon nemškega prebivalstva.
Papež molil na Golanski planoti
07. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Siriji na Golanski planoti, enem izmed žarišč spora na Bližnjem vzhodu, molil za mir. Papež je v ruševinah grške pravoslavne cerkve v mestu Kuneitra prebivalstvo območja pozval, naj "zruši zidove sovraštva in razkola". Po več desetletjih vojne in sovražnosti je po papeževih besedah sedaj potrebno zgraditi "svet pravičnosti in solidarnosti". Mesto je bilo med izraelsko zasedbo med letoma 1967 in 1974 popolnoma uničeno, sirska oblast pa se je odločila, da mesto v spomin na agresijo pusti porušeno.
Športniki zahtevajo popravo krivic
06. 05. 2001 00.00
Nekateri bivši športniki nekdanje Nemške demokratične republike (NDR) so se odločili, da bodo zaradi zlorab z dopingom, ki so se v procesu treninga dogajale v številnih športnih centrih širom NDR, podali peticijo državnemu parlamentu v Berlinu, v kateri zahtevajo, da jim le-ta zaradi pogostih težav z zdravjem s posebnim zakonom zagotovi potrebno zdravstveno oskrbo, od države pa tudi terjajo, da za žrtve dopinških manipulacij v bivšem režimu ustanovi poseben sklad. Med podpisniki peticije najdemo številna znana imena nemškega športa, med njimi Ines Geipel, Birgit Boese, Yvonne Gebhardt, Martina Gottschalt, Ute Krause, Brigitte Michel in Andreas Krieger.
Papež pozval k resničnemu miru
05. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II., ki je danes v okviru romanja po poteh Svetega Pavla iz Grčije prispel na štiridnevni obisk v Sirijo, je med sprejemom na letališču v Damasku pozval k "resničnemu miru" na Bližnjem vzhodu in se zavzel za "nov način razumevanja in spoštovanja med narodi" tega območja. Sirski predsednik Bašar Asad, ki je skupaj z drugimi visoki državnimi in verskimi predstavniki pričakal papeža, pa je poglavarja rimokatoliške cerkve zaprosil za podporo Siriji, Libanonu in Palestincem pred izraelskim zatiranjem. Sirija je dežela, kjer je apostol Pavel na poti v Damask sprejel krščansko vero. Danes je v Siriji med sedemnajstimi milijoni prebivalcev okoli dva milijona kristjanov.
Tri žrtve eksplozije v Ramali
01. 05. 2001 00.00
V močni eksploziji, ki je porušila dvonadstropno zgradbo v Ramali na Zahodnem bregu so umrle tri osebe. Vzroki eksplozije še niso znani, palestinski viri pa domnevajo, da je šlo za izraelski napad.
Nove žrtve nasilja na Bližnjem vzhodu
01. 05. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu so razmere spet kritične. V Gazi sta danes odjeknili dve eksploziji, ki sta zahtevali dve smrtni žrtvi, tri osebe pa so bile ranjeni. Prva eksplozija je odjeknila pod izraelskim avtomobilom, ki naj bi palestinske delavce peljal na delo v judovsko naselje Rafah Jam, v njej pa je življenje izgubil en Palestinec, je danes poročal izraelski radio.
Dan žalovanja v Makedoniji
01. 05. 2001 00.00
V Makedoniji so z dnevom žalovanja počastili žrtve sobotnega napada albanskih skrajnežev ONV na makedonske varnostne sile pri Tetovu. Makedonski svet za nacionalno obrambo je v nedeljo zahteval, naj zahod Osvobodilno narodno vojsko razglasi za teroristično organizacijo. Zaradi napada so makedonske sile okrepile varnostne ukrepe na meji s Kosovom, v Tetovu pa je policija uvedla policijsko uro.
15 let po jedrski katastrofi
27. 04. 2001 00.00
V četrtek je minilo 15 let od jedrske katastrofe v Černobilu. V ukrajinski prestolnici Kijev se je spominu na žrtve doslej najhujše jedrske nesreče na svetu poklonilo več sto ljudi. Papež Janez Pavel drugi pa je ob tej priložnosti v Vatikanu daroval mašo, v kateri se je zavzel predvsem za pomoč otrokom, ki še danes trpijo posledice katastrofe.
Petnajst let po Černobilu
26. 04. 2001 00.00
V ukrajinski jedrski elektrarni Černobil sta 26. aprila 1986 ob 1.23 dve eksploziji razdejali četrti reaktor elektrarne, ob tem pa je v zraku nastal velik radioaktivni oblak, ki se je razširil nad Evropo. Vpliv nesreče na zdravje ljudi in okolje še zdaj ni povsem znan. Po podatkih ukrajinskega zdravstvenega ministrstva zdravstvene posledice nesreče danes občuti več kot 2,6 milijona Ukrajincev, več kot 80.000 pa je priznana različna stopnja invalidnosti, za posledicami sevanja pa je umrlo okoli 4000 ljudi.
Reševanje rudarjev se nadaljuje
25. 04. 2001 00.00
Vršilec dolžnosti direktorja RTH Aljoša Kink in tehnični direktor Martin Putrič, sicer vodja kriznega štaba, sta na današnji novinarski konferenci med drugim tudi povedala, da reševanje poteka hitro, kolikor je to glede na varnostne razmere sploh mogoče. Reševalne ekipe pričakujejo, da bi jim v popoldanskih oziroma večernih urah že uspelo najti naslednjega ponesrečenega rudarja. Veliko težav pri reševanju povzročajo logistični problemi, saj je potrebnih veliko montaž in demontaž. Če ne bo prišlo do nadaljnjih vdorov vode, pa naj bi bilo celotno delovišče očiščeno do konca tedna. Sicer pa odstranjevanje nanosov poteka ročno, pripravljajo pa načrt za začetek strojnega odstranjevanja nanosa.
Spomin na žrtve holokavsta
19. 04. 2001 00.00
Letošnjega pohoda z imenom Pot živih v spomin na Jude, žrtve holokavsta, se je v poljskem mestu Oswiecim, kjer je bilo zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz, udeležilo kakih 1200 judovskih študentov. Podobno kot lani se je pohoda udeležilo tudi 400 poljskih študentov, sicer pa so bili udeleženci po podatkih prirediteljev iz 20 držav, med drugim iz Izraela, ZDA, Francije, Kanade, Indije, Češke in Ukrajine.
Sveče za Troho
19. 04. 2001 00.00
Po treh mesecih od izginotja pojočega majorja Ladislava Trohe še vedno ni znano, kje se nahaja. Troho pogrešajo od objave članka, v katerem je svoje prejšnje sodelavce iz vojaške specialne brigade in nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janšo obtožil, da naj bi pred osmimi leti pripravili zastraševalno akcijo proti prvaku slovenske nacionalne stranke Zmagu Jelinčiču. Kot je znano, je leta 93 pod Jelinčičevim avtomobilom počilo eksplozivno telo. Ladislav Troha je izginil pred tremi meseci, potem ko je v časniku večer razkril, da naj bi pod Jelinčičev avtomobil eksploziv podstavili pripadniki brigade Moris. Od tedaj smo slišali veliko različnih hipotez o tem, kaj se je s Troho zgodilo. Policija ni potrdila niti ene. Morda pa kaj vejo njegov oče in prijatelji, ki so se danes odločili, da spregovorijo v javnosti.