nadškof
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Velikonočno voščilo nadškofa Rodeta
10. 04. 1998 09.51
Slovenski narod, slovenski človek še kako potrebuje veselja in upanja, saj nam tega v tem času zelo primanjkuje. Zato želim vsem Slovenkam in Slovencem, naj svetloba slavno vstalega Kristusa prežene vse temine duše in srca, je med drugim v voščilu ob Veliki noči dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ter vsem zaželel srečne, upanja polne in vesele velikonočne praznike. "Velikonočni praznik se je globoko ukoreninil med slovenskim narodom, ob njem so nastale in se do danes ohranile številne ljudske šege in navade. Vsi ti običaji so prežeti z veseljem in upanjem. Upanje v novo življenje, veselje, ker je smrt premagana. Vse to izvira iz osrednjega sporočila velikonočnega praznika. S Kristusovim vstajenjem iz groba sta smrt in greh premagana. Človeku se odpirajo brezmejna obzorja novega, večnega življenja. Zato je normalno ozračje, v katerem živi kristjan, ozračje veselja in upanja. Samo krščanstvo je rešilo problem smrti, vsi drugi so odpovedali, je dejal francoski pisatelj Andre Malraux. Zadnjo besedo o človeški usodi naj bi imela smrt, krščanstvo pa trdi, da bo imelo zadnjo besedo življenje," je še dejal ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode.
Razstavi ob Veliki noči
06. 04. 1998 09.41
V atriju ljubljanskega Magistrata bodo jutri, 7. aprila, ob 11. uri odprli osmo razstavo velikonočnih pirhov, v Spomeniškovarstvenem centru na Salendrovi 4 pa opoldne razstavo z naslovom Velikonočni običaji.
Kriminalec za avstrijskega predsednika?
13. 03. 1998 08.11
Obsojeni kriminalec je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Avstrije ob podpori onečaščenega kardinala. Belo Rabelbauerja, znanega kot "moški s kovčkom", ker je leta 1980 poskusil podariti nekaj milijonov šilingov v kovčku konservativni stranki, bo podprl nekdanji dunajski nadškof, kardinal Hans Hermann Groer, piše v sporočilu vodje njegove predvolilne kampanje Karla Steinhauserja. Kardinal Groer, ki se je znašel v osrčju preiskave Vatikana o domnevnem zlorabljanju dečkov v katoliški deški šoli pred več kot dvajsetimi leti, po Steinhauserjevih besedah "podpira Rabelbauerjevo kandidaturo, da bi lahko v javnosti razkril resnične razloge v ozadju zlobne kampanje zoper avstrijske konservativne katolike". 63-letni Rabelbauer, nekdanji Groerjev učenec v katoliški deški šoli v Hollabrunu, je januarja lani odslužil sedem let zapora zaradi prevare. Na avstrijskih predsedniških volitvah 19. aprila bodo kandidirali tudi sedanji predsednik Thomas Klestil, predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt, luteranski nadškof Gertraud Knoll in gradbeniški magnat Richard Lugner.
Obtožbe proti kardinalu Groerju so brezpogojno točne
27. 02. 1998 18.24
Kardinal Christoph Schonborn, predsednik avstrijske škofovske konference Johann Weber, salzburški nadškof Georg Eder ter koroški škof Egon Kapellari so danes potrdili, da so obtožbe proti kardinalu Hansu Hermannu Groerju, ki naj bi spolno nadlegoval dijake semenišča v Hollabrunnu blizu Dunaja, "brezpogojno točne", poroča tiskovna agencija Kathpress. Omenjeni cerkveni dostojanstveniki so se zbrali v Salzburgu na posvetu z ostalimi škofi.
Letaki po Sarajevu zoper praznovanje božiča
25. 12. 1997 13.08
Na sarajevskih ulicah so se sinoči nekaj ur pred polnočnico pojavili letaki, ki so pozivali muslimane, naj ne praznujejo božiča.
Beograd napovedal zmago Kučana
24. 11. 1997 14.18
Srbski državni mediji že dolgo niso posvetili tolikšne pozornosti kakšnemu dogodku v Republiki Sloveniji kot sedanjim predsedniškim volitvam, pa čeprav so vsi vnaprej napovedovali zanesljivo zmago dosedanjega predsednika Milana Kučana. Posebnost tolikšnega zanimanja za slovenske volitve je tudi odsotnost svojčas običajne malicioznosti celo v poročilih državnih medijev.