nafte
Prva obletnica Petrola v BiH
21. 11. 2000 00.00
Petrol je danes s simbolično tramvajsko vožnjo po Sarajevu in z odprtjem štirih novih bencinskih servisov zabeležil prvo obletnico obstoja svojega hčerinskega podjetja Petrol BH Oil Company, ki se skupaj z matično družbo uvršča med prve tri največje oskrbovalce bosansko-hercegovskega naftnega trga. Petrol se ukvarja z naftno veleprodajo, z zagotovitvijo ustreznih skladiščnih zmogljivosti in z izgradnjo skupaj šestih bencinskih servisov pa mu je uspelo vstopiti tudi na področje maloprodaje z naftnimi proizvodi. Petrol BiH letno zagotovi preko 200.000 ton nafte, v njegovi franšizni mreži, ki danes šteje šest bencinskih servisov, pa bo do konca leta 2001 predvidoma že 16 maloprodajnih mest.
Nafta članic OPEC spet dražja
20. 11. 2000 00.00
Nafta članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) se je spet precej podražila. Nafta članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) se je spet precej podražila. Za sod (159 litrov) je bilo treba prejšnji teden v povprečju odšteti 31,79 dolarja, kar je 1,27 dolarja več kot teden dni prej, so sporočili iz sekretariata organizacije OPEC na Dunaju. Oktobra je sod nafte članic organizacije OPEC stal 30,42 dolarja, septembra pa 31,48 dolarja.
Povečanje črpanja nafte?
19. 11. 2000 00.00
Večina držav članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) ne izključuje možnosti povečanja proizvodnje surove nafte še pred ministrskim srečanjem kartela, ki je predvideno za 17. januar prihodnje leto, je danes povedal savdski minister za nafto Ali bin Ibrahim al-Naimi.
Poziv proizvajalkam nafte
18. 11. 2000 00.00
Ameriški sekretar za energetiko Bill Richardson je v Rijadu pozval države proizvajalke nafte naj določijo bruto ceno za sodček nafte med 20 in 25 ameriških dolarjev. Ob tem je izjavil, da je cena 30 ameriških dolarjev za sodček nafte škodljiva za države v razvoju.
INA in Beopetrol podpisala sporazum
17. 11. 2000 00.00
Hrvaško naftno podjetje INA je z jugoslovanskim naftnim podjetjem Beopetrol danes podpisala sporazum o dobavi nafte in naftnih proizvodov za obdobje enega leta. INA bo v prihodnjih dvanajstih mesecih v Srbijo izvozila 360.000 ton naftnih proizvodov v vrednosti 75 milijonov dolarjev, so sporočili predstavniki hrvaškega naftnega podjetja. Prvo pošiljko naftnih proizvodov naj bi INA v Srbijo poslala prihodnjo sredo. Predstavnik hrvaškega podjetja je še napovedal, da bo INA v prihodnjih desetih dneh podpisala še en dogovor z Beopetrolom, po katerem bo v ZRJ izvažala maziva. INA je pred razpadom nekdanje SFRJ v Srbiji zaposlovala 1500 ljudi in imela več kot 187 bencinskih črpalk in skladišč.
Pošiljanje orožja Miloševiću
17. 11. 2000 00.00
Romunski predsednik Emil Constantinescu je izjavil, da so med letoma 1994 in 1995 iz Bukarešte v Beograd potovali tovorni vlaki, natovorjeni z orožjem in strelivom, kar je bila očitna kršitev embarga ZN na prodajo orožja ZR Jugoslaviji. Constantinescu je tako prvič priznal, da je nekdanje romunsko vodstvo na čelu z Ionom Iliescujem pošiljalo orožje režimu Slobodana Miloševića.
Za Lufthansa rekordno leto
16. 11. 2000 00.00
Nemški letalski prevoznik Lufthansa si kljub precejšnjemu porastu cen nafte obeta rekordno leto. Vodstvo je na osnovi devetmesečnih rezultatov precej izboljšalo napovedi o letošnjih poslovnih rezultatih in namesto na 15-odstotni računajo sedaj na 40-odstotni porast prihodkov. Lufthansa je med januarjem in septembrom zabeležila 10,8 milijarde evrov (21,1 milijarde nemških mark) prihodka, kar je 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je bruto dobiček povečal za 60 odstotkov na 928 milijonov evrov. Konjunktura se bo nadaljevala tudi v letu 2001, napovedujejo v Lufthansi. Medtem ko se bo obseg prometa povečeval, pa se bodo stroški poslovanja zmanjševali, tudi zahvaljujoč internetu. Od rezervacij in nakupov letalskih vozovnic prek svetovnega spleta si v Lufthansi obetajo prihranke v višini 100 milijonov evrov na leto. Novosti pa pripravljajo tudi za potnike, tako naj bi v letu do dveh bilo mogoče nad oblaki spremljati več sto televizijskih programov, brskati po internetu in pošiljati elektronsko pošto. V Lufthansi so letos za kerozin odšteli 976 milijonov evrov, kar je 57,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Število potnikov se je povečalo za 7,5 odstotka na 35,5 milijona. S tem se je zasedenost povečala za 1,8-odstotne točke na 75,2 odstotka.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Rekordno leto za Lufthanso
15. 11. 2000 00.00
Nemški letalski prevoznik Lufthansa si kljub precejšnjemu porastu cen nafte obeta rekordno leto. Vodstvo je na osnovi devetmesečnih rezultatov precej izboljšalo napovedi o letošnjih poslovnih rezultatih in namesto na 15-odstotni računajo sedaj na do 40-odstotni porast prihodkov. Lufthansa je med januarjem in septembrom zabeležila 10,8 milijarde evrov (21,1 milijarde nemških mark) prihodka, kar je 20 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko se je bruto dobiček povečal za 60 odstotkov na 928 milijonov evrov.
OPEC ne bo povečal proizvodnje
12. 11. 2000 00.00
Naftni ministri članic Organizacije proizvajalk in izvoznic nafte (OPEC)
Petrol ustvaril milijardo tolarjev dobička
09. 11. 2000 00.00
Po nerevidiranih podatkih je družba Petrol v prvih devetih mesecih ustvarila 177 milijard čistih prihodkov iz prodaje in dobro milijardo čistega dobička. Ta je posledica povečanega obsega prodaje tako naftnega blaga kot tudi dopolnilnega programa, zlasti pa nižjih stroškov poslovanja. Negativni učinek v oktobru uvedenega ponovnega državnega nadzora na ceno kurilnega in plinskega olja pa se bo odrazil v prihodnjem poslovanju družbe, sporočajo iz Petrola. Kot dodajajo, je družba vložila tožbo proti državi za plačilo nadomestila za razliko med priznanimi in dejanski stroški prodaje v višini 1,9 milijarde tolarjev in pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov oktobra spremenjene uredbe o oblikovanju cen. Povečan obseg količinske prodaje proizvodov iz nafte na domačem in tujih trgih, visoka rast prodaje nenaftnega blaga, predvsem pa nadaljnja stroškovna racionalizacija, so razlogi, ki so poleg uredbe o oblikovanju cen motornih bencinov, zaradi katere se je zmanjšal razkorak med priznanimi in dejanskimi stroški pri prodaji naftnih derivatov, največ pripomogli k zaustavitvi negativnih poslovnih trendov, s katerimi se je zlasti prve tri mesece leta 2000 srečeval Petrol. Do konca septembra je družba ustvarila za 177 milijard tolarjev čistih prihodkov iz prodaje oziroma 1,09 milijarde tolarjev čistega dobička. Prodana količina proizvodov iz nafte je dosegla 1,4 milijona ton, kar je za tri odstotke več od načrtovanih količin, doseženi prihodki od prodaje nenaftnega blaga pa so s 16 milijardami tolarjev načrtovane presegli za 12 odstotkov. Bruto dobiček je tako za sedem odstotkov višji od načrtovanega. Prva tri četrtletja je družba sklenila tudi z nižjimi stroški poslovanja od načrtovanih, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so realno zaostali za šest odstotkov oziroma 1,3 milijarde tolarjev.
OPEC o visoki ceni nafte
05. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) Rilwanu Lukman je včeraj ob otvoritvi konference o energetiki v Teheranu dejal, da bodo članice OPEC zmanjšale količino načrpane nafte, če bi prihodnje leto cena nafte padla pod 22 ameriških dolarjev za sod. Mehanizem uravnavanja cen pri OPEC namreč predvideva, da se črpanje nafte poveča za 500.000 sodov na dan za 20 delovnih dni, če cena preseže 28 dolarjev za sod, mehanizem pa zahteva tudi enako zmanjšanje proizvodnje za 10 delovnih dni, če cena nafte pade pod 22 dolarjev za sod.
Ponovno podražitev bencina
02. 11. 2000 00.00
Danes opolnoči so se na podlagi modela oblikovanja cen bencinov ti podražili za skoraj devet tolarjev pri litru. To je letos že osma podražitev, ob tem pa rast cen na splošno prebija pričakovanja, kar pri ljudeh že vzbuja zaskrbljenost.
Royal Dutch Shell povečuje dobiček
02. 11. 2000 00.00
Čisti dobiček skupine Royal Dutch Shell, drugega največjega zasebnega trgovca z nafto na svetu, je na podlagi višjih cen surove nafte in zemeljskega plina ter nižjih stroškov v tretjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani porasel za rekordnih 80 odstotkov, na 3,254 milijarde dolarjev.
Iskanje potopljenega tankerja
01. 11. 2000 00.00
Na mesto nesreče italijanskega tankerja s strupenimi kemikalijami Ievoly Sun, ki je včeraj potonil kakih 19 kilometrov severno od britanskega otoka Alderney v Rokavskem prelivu, je davi prispel minolovec francoske mornarice. Ta je v morje spustil sonar, s katerim išče potopljeni tanker, ki leži na globini 70 metrov, so povedali predstavniki francoske mornarice.
Hatami na Japonskem
01. 11. 2000 00.00
Iranski predsednik Mohamed Hatami je včeraj prispel na štiridnevni obisk na Japonsko. Danes je po neformalnih srečanjih z japonskim premierom Joširom Morijem izrazil upanje, da bo njegov obisk omogočil odprtje novega poglavja v odnosih med državama.
OPEC bo povečal proizvodnjo nafte
30. 10. 2000 00.00
Države izvoznice nafte naj bi skupno povečale dnevno proizvodnjo nafte za dva odstotka oziroma za dodatnih 500.000 sodčkov nafte na dan , da bi zaustavile rast cen nafte, ki imajo uničujoč vpliv na svetovno gospodarstvo, je sporočila Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC). OPEC je sicer od letošnjega marca naprej že trikrat povečal dnevno proizvodnjo nafte, da bi znižal ceno nafte, ki je letos dosegla največjo vrednost po krizi, ki jo je povzročila iraška okupacija Kuvajta.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Španski ribiči znova blokirali pristanišča
27. 10. 2000 00.00
Iz protesta proti ponovni rasti cen goriva so španski ribiči s čolni danes znova začasno zaprli dostop do nekaterih španskih pristanišč. Kot je poročal španski radio, sta zaradi protestov najbolj prizadeti pristanišči v Barceloni, kjer je v blokadi sodelovalo kar 30 ladij in Almerii. Na zahodu Španije je policija prijela dva člana sindikata, ki sta skupaj s 100 kmeti poskušala zapreti magistralno cesto.
Konec svetovne gospodarske rasti?
24. 10. 2000 00.00
Naraščujoče cene nafte in višje obrestne mere naj bi po mnenju šestih vodilnih nemških ekonomskih inštitutov v naslednjih 12 mesecih zmanjšale svetovno gospodarsko rast. Svetovno gospodarstvo, ki je letos zabeležilo 3,8-odstotno rast, naj bi tako prihodnje leto zabeležilo le 2,8-odstotno gospodarsko rast.
Nafta Lendava prodaja delež v Geoplinu
23. 10. 2000 00.00
Predstavniki Nafte Lendava s slovenjgraškim podjetjem Ekopur usklajujejo še zadnje podrobnosti pogodbe o prodaji svojega 4,77-odstotnega lastniškega deleža v podjetju Geoplin. Do podpisa pogodbe naj bi prišlo že kmalu, vendar pa predstavnik za odnose z javnostmi Nafte Štefan Prša ni mogel potrditi, ali se bo to zgodilo že danes. Ekopur, ki je v lasti avstrijske investicijske družbe, je bil doslej polodstotni lastnik Geoplina. Po novem naj bi tako postal več kot petodstotni lastnik Geoplina, za kar je potreboval - in tudi dobil - soglasje države.
Poziv OPEC-a k črpanja nafte
22. 10. 2000 00.00
Ameriški minister za energetiko Bill Richardson je v venezuelski prestolnici Caracas med pogovorom z venezuelskim kolegom Alijem Rodriguezom izrazil željo, da bi članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) povečale količino načrpane nafte. Richardson je predsedujočega organizaciji OPEC pozval, naj organizacija resno preuči možnosti za hitrejše povišanje količin načrpane nafte za zapolnitev sproščenih zalog.
Preklic prepovedi prodaje nafte v ZRJ
19. 10. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji sprejela uredbo o preklicu prepovedi prodaje in dobave nafte in naftnih derivatov v ZRJ. Za ta korak se je odločila po izvolitvi Vojislava Koštunice za predsednika ZRJ, saj predvideva, da je po jugoslovanskih volitvah država stopila na pot demokratičnih sprememb. Z uredbo se je pridružila tudi Evropski uniji, ki je podobno odločitev sprejela 9. oktobra. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na MEOR Anton Grabeljšek, bo uredba stopila v veljavo dan po objavi v uradnem listu, torej najverjetneje v soboto.
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.
Nafta Lendava prodaja delež v Geoplinu
18. 10. 2000 00.00
Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji dala soglasje Nafti Lendava, da lahko proda svoj 4,77-odstotni lastniški delež v podjetju Geoplin. Nafta Lendava lahko tako proda svoj lastniški delež slovenjgraškemu podjetju Ekopur, s čimer se je strinjal tudi Naftin največji lastnik, naftna družba Petrol. Svetovalec predsednika uprave Petrola Franci Perčič je za STA povedal, da so v Petrolu podpirali prodajo Naftinega deleža podjetju Ekopur, O znesku, ki ga bo Nafta iztržila, pa ni želel govoriti. Po pisanju časnika Finance naj bi Nafta svoj delež v Geoplinu prodala za nekaj več kot milijardo tolarjev.
Humanitarne pošiljke goriva za ZRJ
18. 10. 2000 00.00
Madžarska naftna družba MOL je ZR Jugoslaviji ponudila humanitarne pošiljke goriva, je za madžarsko tiskovno agencijo MTI povedal član vodstva družbe Sandor Mehes po pogovorih z Miroljubom Labusom, članom skupine neodvisnih srbskih gospodarstvenikov G-17 in kriznega odbora, ki ga je oblikoval jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Družba MOL je pripravljena v skladu s ponudbo ZRJ takoj brezplačno poslati 1500 ton kurilnega olja, ponudila pa je tudi pošiljke kurilnega olja in nafte po nižjih cenah od običajnih.
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Vlada dvignila trošarine
16. 10. 2000 00.00
Naftni trg se zaradi krize na Bližnjem vzhodu spet maje. Kljub temu, da je OPEC povečal črpanje nafte, se zahodne države bojijo možnih motenj v preskrbi. Arabske države bi zaradi podpore Palestincem nafto lahko uporabile kot orožje za izsiljevanje Izraela.
V ZDA začeli črpati naftne rezerve
15. 10. 2000 00.00
Ameriški sekretar za energetiko Bill Richardson je v soboto sporočil, da so v ZDA začeli črpati strateške naftne rezerve. Kot je pojasnil, so nameravali črpanje iz strateških naftnih rezerv začeti novembra, vendar jim je ob izjemnih prizadevanjih to uspelo že tri tedne prej.