največ
Rekordna prodaja zbirke Microsoft Office 97
03. 12. 1997 09.21
Kot je sporočil Microsoft, je zbirka Microsoft Office 97 najhitreje prodajana poslovna aplikacija v zgodovini računalnikov PC. V manj kot enem letu so prodali več kot 20 milijonov licenc Office 97, kar je približno 60.000 na dan. Ta prodaja presega povpraševanje po katerikoli aplikaciji za poslovno storilnost, prodaja licenc pa je tudi dvakrat večja kot pri katerikoli prejšnji različici Office.
Uspešno poslovanje Atomskih Toplic
01. 12. 1997 11.59
V zdravilišču Atomske Toplice Podčetrtek so v prvih devetih mesecih letos ustvarili 167.143 nočitev, kar je za dva odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Pomenljivo je, da se je število tujih gostov povečalo za petino. Sicer pa je 90 odstotkov vseh gostov tega naravnega zdravilišča ob hrvaško-slovenski meji domačih, desetina pa tujih, od tega največ Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in Hrvatov.
Oljka zmagala na lokalnih volitvah v Italiji
01. 12. 1997 09.40
Na nedeljskih lokalnih volitvah v Italiji je levosredinska koalicija Oljka premiera Romana Prodija po še neuradnih podatkih zmagala v 21 mestih, v 13 mestih je zmagala desnica, medtem ko so v osmih mestih severne Italije največ glasov dobili predstavniki Severne lige. Predstavnika levice sta v tekmi za županska mesta med drugim zmagala v Palermu in Catanii.
Premier Drnovšek ocenil srečanje v Sarajevu kot zelo uspešno
29. 11. 1997 14.14
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je danes v Sarajevu ob robu vrhunskega srečanja Srednjeevropske pobude (SEP) sestal s hrvaškim kolegom Zlatkom Matešo. Premiera sta se dogovorila, da se bosta že decembra sešla na uradnem srečanju, ko naj bi Slovenija in Hrvaška podpisali tudi sporazum o prosti trgovini.
Vojislav Šešelj je najbolj priljubljen srbski politik
28. 11. 1997 09.52
Srbski predsedniški kandidat Vojislav Šešelj velja za politika, ki mu v ZR Jugoslaviji najbolj zaupajo in ki bi na volitvah 7. decembra dobil največ glasov, so pokazali rezultati neke javnomnenjske raziskave. Po tej raziskavi, v kateri so sodelovale 2303 osebe v času od 12. do 19. novembra, je predsednik ZRJ Slobodan Milošević prvič izgubil mesto najbolj priljubljenega politika v Srbiji in Črni Gori. Na predsedniških volitvah bi za Šešlja glasovalo 25,1 odstotka vprašanih, za predstavnika leve koalicije Milana Milutinovića 13,8 odstotka, za vodjo Srbskega gibanja obnove Vuka Draškovića pa 12,5 odstotkov vprašanih.
V nedeljo občinske volitve v Italiji - Na Siciliji prvi, v Genovi pa drugi krog
28. 11. 1997 00.00
V nedeljo bodo v 242 italijanskih občinah volitve. Na Siciliji bodo imeli prvi krog volitev za župane in mestne oblasti, v 42 občinah na severu države pa bo drugi krog županskih volitev, v katerem se bosta pomerila kandidata, ki sta v prvem krogu 16. novembra dobila največ glasov.
Pele je najboljši nogometaš vseh časov
27. 11. 1997 18.53
V Manchestru bodo naslednje leto odprli nogometno hišo slavnih, v kateri bo svoje mesto dobilo 25 najboljših nogometašev vseh časov. V ta namen so Angleži izvedli anketo, v kateri je sodelovalo več kot 500.000 ljudi iz 110 držav sveta. Po mnenju anketirancev je najboljši nogometaš vseh časov Brazilec Pele, sledijo pa mu George Best, Bobby Charlton, Johann Cruyff ter Bobby Moore.
Monti kritiziral prepočasno usklajevanje zakonodaj članic EU za učinkovito delovanje notranjega trga
27. 11. 1997 11.46
Evropski komisar za notranji trg Mario Monti je danes v nagovoru pred svetom ministrov Evropske unije za notranji trg izjavil, da je unija <I>zelo daleč</i> od uresničitve akcijskega načrta za učinkovito delovanje skupnega notranjega trga. Hkrati je poudaril, da je obnašanje nekaterih držav, ki zaostajajo z vnašanjem ustreznih sprememb v nacionalno zakonodajo, nedopustno.
GZS pripravila posvetovanje o poslovanju z ZRJ
25. 11. 1997 13.34
Na dobro obiskanem posvetu Kako poslovati z ZRJ, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, je bilo največ vprašanj namenjenih politični plati odnosov med Slovenijo in ZRJ. Kot je dejal predstavnik GZS Matevž Bambič, je trg nekdanje Jugoslavije, ki je sicer izrazito tvegano območje, naravno tržišče Slovenije, zato je gospodarstvo močno zainteresirano za vzpostavitev diplomatsko-konzularnih odnosov. Gospodarska zbornica je v pismu, ki ga je v začetku novembra naslovila na predsednika vlade Janeza Drnovška, zapisala, da politični odnosi med državama zaostajajo za gospodarskimi in da pričakuje prilagoditev gospodarstvu. Kljub izmenjavi not o priznanju, se politični odnosi med državama ne premaknejo, ker ZRJ trdi, da se je Slovenija odcepila in zahteva, da ji Slovenija prizna kontinuiteto nekdanje Jugoslavije. Predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Jelko Kacin pa je napovedal, da bo omenjeni odbor namenil svojo sejo, ki bo v prvi polovici decembra, prav političnim vprašanjem vzpostavljanja odnosov z ZRJ. Na sejo bodo povabili tudi predstavnike GZS.
Povečanje števila brezposelnih, pa tudi večje vključevanje v zaposlitve
25. 11. 1997 13.23
Na Republiškem zavodu za zaposlovanje je bilo oktobra prijavljenih 126.548 brezposelnih oseb, kar je glede na prejšnji mesec za odstotek več in glede na lanski oktober za 4,8 odstotka več. Novo prijavljenih je bilo oktobra 9200 oseb oziroma za dobro petino več kot septembra, vendar pa so oktobra zabeležili tudi večje vključevanje v zaposlitve. Oktobra se je namreč zaposlilo 5759 brezposelnih oseb, kar je za dobro desetino več kot septembra, iz evidence pa je bilo v tem mesecu črtano 2243 oseb.
Infos vse bolj prerašča v izobraževalno prireditev
20. 11. 1997 13.35
V organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Cankarjevega doma in podjetja Infos bo prihodnji teden, med 25. in 29. novembrom, v Ljubljani potekala prireditev Infos 1997. Ta bo letos nekoliko spremenjena, saj iz sejma, na katerem so se pretežno predstavljali razstavljalci z računalniško strojno in programsko opremo, vse bolj prerašča v izobraževalno prireditev. V petih dneh se bo tako v devetih dvoranah Cankarjevega doma zvrstilo 144 predavanj, ki jih bo pripravilo 66 podjetij oz. ustanov, poleg teh pa je predvidenih še 92 komercialnih predavanj in 16 predavanj, namenjenih učencem in dijakom. Kljub temu pa tudi letošnji Infos še ostaja razstavna prireditev, na 2500 kvadratnih metrih razstavne površine v Cankarjevem domu in na ploščadi pred njim bodo postavili stojnice 140 razstavljalcev.
V ZDA 0.5% rast industrijske proizvodnje v oktobru
19. 11. 1997 09.15
Obseg industrijske proizvodnje v ZDA se je oktobra v primerjavi s septembrom povišal za 0,5 odstotka. Ta stopnja rasti je podobna kot so jo pričakovali tudi strokovnjaki. K porastu obsega industrijske proizvodnje so največ prispevali proizvajalci gospodinjskih aparatov ter računalnikov in pisarniške opreme. Tudi en mesec prej so ZDA zabeležile polodstoten porast obsega industrijske proizvodnje.
Nakupovanje 24 ur na dan?
18. 11. 1997 00.00
Raziskave so pokazale, da Britanci z dokajšnjo naklonjenostjo sprejemajo življenje v okviru 24-urne družbe. Vsaj 37 odstotkov odraslih Otočanov se v trgovino odpravi po 20. uri, pet milijonov (11%) pa šele po 22. uri. Le en milijon med njimi se odpravi po nočnih nakupih zgolj zato, ker zaradi časovne stiske tega ne bi mogli storiti ob običajni uri.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Državni zbor in vključevanje Slovenije v EU
29. 09. 1997 00.00
Državni zbor, oziroma njegova komisija za evropske zadeve, bosta 7. oktobra organizirala posvet o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Največ pozornosti bo namenjene mnenju Evropske komisije o prošnji Slovenije za polnopravno članstvo v EU, t.i. Agendi 2000, govora pa bo tudi o slovenski predpristopni strategiji, o programu Phare ter o koordinaciji dela v državnem zboru v zvezi z EU, so danes sporočili iz državnega zbora
Levica v Srbiji prepričljivo vodi
22. 09. 1997 00.00
Na podlagi podatkov, ki so jih vso noč objavljali volilni štabi treh najbolj pomembnih srbskih političnih strank, je mogoče sklepati, da bo levi blok osvojil največ poslanskih mandatov v republiški skupščini, medtem ko bo zmagovalca za predsedniški fotelj po vsej verjetnosti odločil šele drugi krog volitev.