naložb
Računsko sodišče o NEK
01. 03. 2001 00.00
Računsko sodišče je Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK v predhodnem poročilu o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 1999 izreklo mnenje s pridržkom.
Sun Microsystems kupuje svoje delnice
26. 02. 2001 00.00
Podjetje Sun Microsystems je objavilo novico, da je upravni odbor odobril program ponovnega nakupa do milijona in pol delnic Suna na odprtem trgu, kar je približno polovica vseh na tržišču dosegljivih delnic.
Radenska bo odpravila precenjenost nepremičnin
15. 02. 2001 00.00
Nadzorni svet Radenske je 6. februarja sprejel predlog uprave družbe o odpravi precenjenosti nepremičnin v skupini podjetij Radenske v poslovnem letu 2000. Kot je za STA povedal član uprave Radenske Martin Sreš, bodo s to računovodsko operacijo odpravili razliko med knjigovodsko vrednostjo in dejansko tržno vrednostjo sredstev.
Nezadovoljstvo predstavnikov ZOSa
14. 02. 2001 00.00
V Združenju občin Slovenije (ZOS) so ogorčeni nad potekom sprejemanja državnega proračuna za letošnje leto, pri katerem bi morali po njihovem mnenju sodelovati tudi predstavniki lokalnih skupnosti, zato je takšna ignoranca ministra za finance in slovenske vlade nedopustna. Poleg tega v združenju ugotavljajo, da se večina proračunov lokalnih skupnosti namenja pokrivanju družbenih dejavnosti. Če se bo ta trend nadaljeval, občine v zelo kratkem času ne bodo več sposobne izvajati naložb v infrastrukturo ter zagotavljati sredstev za druge nujne dejavnosti na občinski ravni, meni predsednik združenja Anton Kokalj.
Rast tujih investicij v Makedoniji
07. 02. 2001 00.00
Makedonija je lani zabeležila kar trikratno rast neposrednih tujih naložb, kar je v pretežni meri pripisati prodaji biotehnoloških podjetij, je sporočil tamkajšnji državni statistični urad. Po njegovih podatkih so se tuja vlaganja lani povzpela na 121,8 milijona dolarjev, kar je za skoraj 84 milijonov dolarjev več kot leta 1999, ko so jih zabeležili le za 38 milijonov dolarjev.
Sklad tveganih naložb
25. 01. 2001 00.00
Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja predlog za preoblikovanje Slovenske razvojne družbe (SRD) kot podjetja, po katerem naj bi premoženje, ki ga ima SRD, namenili pidom. Je pa pod okriljem SRD od pet do sedem podjetij, ki še niso zrela za prodajo oz. za prenos na pide. To so letalski prevoznik Adria Airways, Elan, ob nakupu katerega si je SRD zastavil dveletni načrt prestrukturiranja, Cimos, ki mu je še potrebno poiskati strateškega partnerja, Hoteli Bernardin, Gio in podjetje Intercement. Omenjena podjetja bi lahko izločili v samostojno družbo, če pa bi vanjo pritegnili še nova sredstva, bi to lahko postala neka oblika sklada tveganih naložb, ni pa nujno, je v pogovoru za današnji časnik Delo povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar.
Deset let stabilnega poslovanja
19. 01. 2001 00.00
Terme Čatež so lani nadvpovprečno uspešno poslovale. Število prenočitev se je v primerjavi z letom 1999 povečalo za 11 odstotkov na 477.626, od tega so domači gostje prispevali 80 odstotkov. Število tujih gostov se je v omenjenem obdobju zvišalo kar za 58 odstotkov. Terme Čatež so lansko leto zaključile s 3,6 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 28 odstotkov več kot v letu 1999. Bruto dobiček pa se je v omenjenem obdobju zvišal za 15 odstotkov na 711 milijonov tolarjev.
Leto 2000 porazno za tehnološke delnice
30. 12. 2000 00.00
Ameriške borze so včeraj sklenile zadnji poslovni dan v letu 2000, ki je bilo mnogo slabše predvsem za tehnološke delnice, ki so leto poprej doživele nesluten razcvet. Industrijski indeks Dow Jones je včeraj v primerjavi s četrtkom izgubil 0,75 odstotka oziroma 81,91 točke in poslovno leto končal na vrednosti 10.786,85 točke. Na letni ravni je Dow Jones padel za 9,2 odstotka, kar je največji padec po odstotkih od leta 1981, ko je ta znašal 9,2 odstotka. Najslabše se je godilo tehnološkemu indeksu Nasdaq, ki so ga letos krepko stisnili kremplji "medveda". Nasdaq je na letni ravni izgubil na vrednosti 39,28 odstotka, kar je več od dosedanjega rekordnega upada leta 1974, ko je izgubil 35,1 odstotka. V nasprotju s poraznim letom 2000 je Nasdaq na primer leta 1999 doživel nesluten razcvet, saj je pridobil kar 85 odstotkov svoje vrednosti.
Bo obseg trgovine rekorden?
24. 12. 2000 00.00
Trgovinska menjava med Kitajsko in ZDA utegne letos doseči rekordnih 73,5 milijarde dolarjev, Kitajska pa naj bi pri tem znova zabeležila trgovinski presežek, je poročala kitajska agnecija Xinhua. Napovedi temeljijo na statističnih podatkih iz prvih desetih mesecev letošnjega leta, ki kažejo, da je dvostranska blagovna menjava ter trgovina v storitvenem sektorju v tem obdobju znašala 61,3 milijarde dolarjev oziroma toliko, kot je znašala trgovinska menjava med državama v celotnem lanskem letu. Trgovinska menjava med letošnjim januarjem in oktobrom se je tako v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 24,4 odstotka.
Skupina NLB vstopa na trg BiH
22. 12. 2000 00.00
Članica skupine NLB, Banka Domžale, bo drevi podpisala pogodbo s poslovno banko Šahinpašič iz BiH o dokapitalizaciji v višini 6,2 milijona nemških mark. Z dokapitalizacijo, ki naj bi jo izpeljala do konca letošnjega leta, bo Banka Domžale postala večinski, 51-odstotni lastnik omenjene banke. Skupina NLB pa bo tako začela uresničevati svojo strategijo, ki predvideva, da s kapitalskim vlaganjem zagotovi prisotnost v Federaciji BiH kot enem najpomembnejših slovenskih trgov.
Steklarna Rogaška z dobičkom
04. 12. 2000 00.00
Steklarna Rogaška je v letošnjih prvih desetih mesecih ustvarila 474 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani ter kar 33 odstotkov nad pričakovanim. Direktor družbe Davor Škrinjarič je z doseženimi poslovnimi rezultati zadovoljen, saj so se tudi čisti prihodki od prodaje v primerjavi z lanskimi prvimi desetimi meseci povečali za 26 odstotkov in dosegli 7,3 milijarde tolarjev. Rogaški steklarji, ki največji del proizvodnje prodajo na tujih trgih, predvsem v ZDA, so do konca oktobra z izvozom svojih izdelkov zaslužili 6,7 milijarde tolarjev, kar glede na lansko primerjalno obdobje pomeni 28-odstotno rast.
Trend dobrega poslovanja se nadaljuje
01. 12. 2000 00.00
Nadzorni svet družbe Poslovni sistem Mercator je na včerajšnji seji v Sarajevu, na predvečer otvoritve Mercator centra v Sarajevu, obravnaval poslovanje družbe Poslovni sistem Mercator in Skupine Mercator v obdobju od januarja do konca septembra 2000 in sprejel gospodarski načrt družbe za leto 2001. Mercator naj bi tako skupno prihodnje leto ustvaril za okoli 268 milijard tolarjev prihodkov (od tega matično podjetje 103 milijard tolarjev) in štiri milijarde čistega dobička. Letošnje leto pa naj bi Mercator končal z 240 milijardami tolarjev prihodkov.
Madžarske banke povečujejo dobiček
22. 11. 2000 00.00
Madžarske banke naj bi v letošnjem letu ustvarile za 100 milijard forintov dobička, kar je za 100 odstotkov več kot lani, je povedal sekretar madžarskega bančnega združenja in dodal, da naj bi se dobiček madžarskih bank zvišal zaradi odprodaje slabih naložb in višjega povpraševanja po potrošniških kreditih.
SKB ostaja odprta za povezave
03. 11. 2000 00.00
SKB banka je privatna bančna ustanova, odprta za povezovanje doma ali v tujini. Za strateško sodelovanje z SKB banko se že zanima več tujih institucij, banka pa bo po besedah predsednice uprave Cvetke Selšek pomembnejše korake v tej smeri naredila konec prihodnjega leta. Kot je dejala Selškova, je postopek povezovanja z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) upočasnjen, saj ni prišlo do izdelave modela privatizacije te mariborske banke. Povezovalne aktivnosti s tem niso ukinjene, nadaljevale pa se bodo takoj, ko bo postalo jasno, kako bo potekala privatizacija NKBM.
Temeljni kamen za novo šolo
29. 10. 2000 00.00
Štefka Kučan, soproga predsednika države, je ob prazniku občine Brežice položila temeljni kamen za novo osnovno šolo v Pišecah. Sedanja šolska stavba, stara skoraj sto let, je dotrajala, na demografsko ogroženem območju na robu Kozjanskega pa se življenje vendarle počasi vrača tudi v slikovito in turistično zanimivo vas.
Sodelovanje med POP TV in Kanalom A
12. 10. 2000 00.00
Podjetje Super Plus je pridobilo večinski delež Kanala A - POP TV in Kanal A ostajata samostojna programa z usklajenim poslovnim delovanjem - Bolj raznovrsten program za gledalce, bolj urejene razmere za oglaševalce.
Vlada v Bruselj poslala dopolnitve poročila o napredku
27. 09. 2000 00.00
Slovenska vlada je danes v Bruselj poslala dopolnitve svoje ocene o napredku države pri vključevanju v Evropsko unijo v zadnjem letu, ki jih bo Evropska komisija še upoštevala pri pripravi svojega rednega poročila o napredku držav kandidatk za EU. To bo letos po načrtih objavljeno 8. novembra. Pred njegovo dokončno pripravo pa se bo slovenska delegacija pod vodstvom Andreja Engelmana, namestnika direktorja vladne službe za evropske zadeve, prihodnji teden - 3. oktobra - v Bruslju sestala s predstavniki generalne direkcije za širitev pri Evropski komisiji pod vodstvom njenega direktorja Eneka Landabura. Svoje poročilo o napredku, ki Evropski komisiji služi kot ena od podlag za pripravo poročila o napredku kandidatk, je slovenska vlada sprejela in v Bruselj poslala konec junija. V njem je ocenila svojo pripravljenost na članstvo po treh oziroma štirih ključnih merilih za članstvo, ki so politična in gospodarska, sposobnost prevzema obveznosti članstva oziroma pravnega reda EU ter s tem povezana usposobljenost za njegovo izvajanje. V dopolnitvah Slovenija pravzaprav odgovarja na vprašanja Evropske komisije o vrsti tem, med drugim v okviru političnih kriterijev o napredku pri reformi javne uprave in izvajanju španskega kompromisa, v okviru gospodarskih kriterijev pa o fiskalni situaciji, razlogih za zmanjšanje naložb in neposrednih tujih investicijah.
Vlada pogojuje pomoč Gorenju
22. 09. 2000 00.00
Vlada je na včerajšnji seji sprejela tudi poročilo o realizaciji sklepov 15. seje glede pomoči koncernu Gorenje pri sanaciji škode, ki jo je povzročil požar v obratu Galvana. Sprejela je 5 sklepov, s katerimi Gorenju namesto obljubljenih 610 namenja 510 milijonov tolarjev, a le, ko bo podjetje pristalo na vladne pogoje. Sporen je predvsem četrti sklep, ki pravi, da se pogodba o pomoči sklene le, ko bo Gorenje izkoristilo vse možnosti notranjih rezerv, med drugim, kot piše v poročilu, "dezinvestiranje svojih kratkoročnih finančnih naložb". Med vrsticami to pomeni, da bo Gorenje 510 milijonov pomoči dobilo le, če med drugim vladi proda tudi 3 odstotni delež v časopisni hiši Delo, ki ga je pred kratkim kupilo od kapitalske družbe.
Telekom letos z manjšim dobičkom od pričakovanega
15. 09. 2000 00.00
Nadzorni svet Telekoma je danes obravnaval rebalans letošnjega poslovnega načrta, ki ga je nedavno sprejela uprava podjetja. Kot je poročal Radio Slovenija, bo imelo podjetje zaradi nižjih prihodkov na voljo tudi manj denarja za naložbe, odpadle pa bodo tudi napovedane še neuresničene dokapitalizacije hčerinskih družb Mobitela in Siola. Gospodarski kolegij predsednika vlade pa se je danes seznanil z modelom nadaljnje privatizacije Telekoma, ki ga je pripravila londonska svetovalna družba Price Waterhouse Cooper's. Ker bo Telekom letos zabeležil slabše poslovne rezultate, se bo samo obseg načrtovanih naložb skrčil za približno 10 milijard tolarjev. Številke tudi kažejo, da bodo letošnji prihodki iz poslovanja Telekoma dosegli okoli 82 milijard tolarjev ali za dobrih osem milijard manj od načrtovanega, kljub vsemu pa bodo za 13 odstotkov višji kot lani. Krepko nižji bo tudi čisti dobiček - po rebalansu naj bi bil ta 8,6 milijarde tolarjev- ali skoraj 7 milijard tolarjev manj od načrtovanega. Razlogi za tolikšen izpad prihodka naj bi bili zlasti v učinku znižanja neto cen zaradi uvedbe DDV in spremembe tarifnega sistema decembra lani, je še poročal Radio Slovenija. Čeprav podrobnosti privatizacije Telekoma javnosti še niso znane, pa naj bi omenjena londonska družba po poročanju Radia Slovenija, ki se sklicuje na neuradne vire, pripravila kar tri različice, tudi z možnostjo prodaje dela državnega deleža, a ne več kot 15-odstotnega. Država naj bi tako vsekakor zadržala večinski delež. Britanci tudi predlagajo, da bi s kotacijo Telekomovih delnic na borzi počakali oziroma da naj se privatizacija udejani sočasno z uvrstitvijo telekomovih delnic na ljubljansko borzo.
V tujini blokirani dve milijardi
28. 07. 2000 10.52
Zvezna ministrica za sodelovanje z mednarodnimi finančnimi in drugimi organizacijami Borka Vučić je v pogovoru za vladno Borbo povedala, da sta v tujih poslovnih in mednarodnih finančnih ustanovah blokirani dve milijardi dolarjev sredstev, ki so last ZRJ, centralne banke ter poslovnih bank in podjetij. Vučičeva je zatrdila, da so sredstva blokirana v nasprotju z vsemi bančnimi pravili in konvencijami. Jugoslavija je po njenih besedah žrtev hudih gospodarskih sankcij zgolj zato, ker je želela ohraniti nacionalno in in gospodarsko identiteto in ker je želela pomagati pri pravičnem reševanju posledic razpada nekdanje skupne države. Ob uvedbi sankcij so bili ukinjeni tudi preferenciali ter uvedena prepoved naložb v ZRJ, finančnih transakcij in plačilnega prometa, je še poudarila. Beograjska revija Blic News pa je v najnovejši številki zapisala, da so tuji upniki zasegli pet milijonov dolarjev sredstev Beogradske banke v njeni londonski podružnici. Do zaplembe naj bi po pisanju časnika prišlo na podlagi sodnega sklepa o prisilni izterjavi 60 milijonov dolga Beogradske banke. Blic News piše, da so v londonski podružnici Beogradske banke zasegli le minimalni znesek dolga, zato imajo tuji upniki pravico do zaplembe tudi drugega premoženja te banke.
Perspektiva kupila DZU Vizija
26. 07. 2000 17.15
Borzno posredniška hiša Perspektiva naj bi po poročanju časnika Finance pridobila 99,3-odstoten delež v družbi za upravljanje (DZU) Vizija. Omenjeni delež naj bi odkupila od novomeške Zavarovalnice Tilia, sklenitev posla pa je ljubljanskemu časniku potrdil prvi mož Perspektive Dare Južna, ki ni želel govoriti o končnem znesku nakupa. Neuradno naj bi šlo za 640 milijonov tolarjev, Perspektiva pa naj bi kmalu preostalim 12 družbenikom - v rokah imajo še 0,7 odstotka dzu - predložila odkupno ponudbo. Pogodba o nakupu naj bi bila po besedah Dareta Južne podpisana prejšnji teden, plačana pa naj bi bila že tudi kupnina. Ta je sestavljena iz dveh delov; približno polovico pomenijo neizplačani dobički prejšnjih let Vizije, ki bodo pripadli Tilii, drugo polovico pa pomeni gotovina. Omenjeni dzu upravlja s pidom Vizija, Južna pa njegov nakup utemeljuje s primerno strategijo dzuja in sestavo naložb pida Vizija.
Začetek prvega vrha EU - Indija
28. 06. 2000 16.48
Evropska unija in Indija sta danes v Lizboni začeli prvo vrhunsko srečanje, namenjeno povečanju dinamike v dvostranskih političnih in trgovinskih odnosih. Indijski premier Atal Behari Vajpayee se je tako na čelu indijske delegacije sestal s predsedujočim EU, portugalskim premierom Anotniom Guterresom, ter s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem.
Mercator ne bo izplačal dividend
17. 06. 2000 12.17
Ob 66-odstotni zastopanosti osnovnega kapitala so delničarji Poslovnega sistema Mercator sprejeli letno poročilo za leto 1999. V nadaljevanju zasedanja skupščine so sprejeli sklep o razporeditvi dobička družbe za leto 1999 v višini 2,954 milijarde tolarjev. V rezerve družbe bodo razporedili 2,633 milijarde tolarjev, 321 milijonov tolarjev pa bodo namenili za oblikovanje sklada lastnih delnic za primer, da se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezanih družb.
Delež Credit Agricole v grški banki
12. 06. 2000 08.16
Francoska banka Credit Agricole je postala lastnica skoraj sedmostotnega deleža v Poslovni grški banki, četrti največji bančni skupini v državi. Francoska banka je prva tuja banka, ki je pridobila delež v eni od bank, ki so še v državni lasti.
Nižji lanski dobiček slovenskih bank
09. 06. 2000 12.57
Bilančna vsota vseh slovenskih bank je konec decembra lani znašala 2674 milijard tolarjev, kar glede na leto prej pomeni 5,3-odstotno rast, v majski številki objavlja Ekonomsko ogledalo. Skupni dobiček pred obdavčitvijo je lani po nerevidiranih podatkih Banke Slovenije v bankah znašal 20,1 milijarde tolarjev, kar predstavlja nominalno primerljiv, realno pa nižji obseg dobička kot v letu 1998, ko je ta znašal 25,9 milijarde tolarjev.
Bill Gates želi investirati v Balkan
09. 06. 2000 08.34
Solastnik Microsofta Bill Gates, eden od najbogatejših ljudi na svetu, namerava vlagati na Balkan. To je v Solunu sporočil koordinator Pakta stabilnosti za JV Evropo Bodo Hombach. V Solunu poteka srečanje predstavnikov držav članic pakta stabilnosti in nevladnih organizacij iz balkanskih držav.
Dobiček Istrabenza v minulem letu
05. 06. 2000 19.37
V minulem letu je koprska družba Istrabenz ustvarila 600 milijonov tolarjev čistega dobička ali 39 odstotkov manj kot leta 1998, je revidirane poslovne rezultate minulega leta predstavil danes na novinarski konferenci predsednik uprave Istrabenz Janko Kosmina. Z aktivnim upravljanjem kapitalskih in finančnih naložb je krovna holdinška družba ublažila visok padec prihodkov iz naložbe v skupini Istrabenz, ki je predvsem posledica izgube v naftni dejavnosti, katera predstavlja 36,6 odstotka vseh naložb holdinga Istrabenz. Zaradi neugodnih prodajnih pogojev v domači trgovini z naftnimi derivati so v skupini Istrabenz močno povečali prodajo naftnih derivatov v Hrvaški in vstopili na trg Bosne in Hercegovine. S kapitalskimi povezavami pa je hčerinska družba Istragas postala največja družba na domačem trgu s tekočim naftnim plinom.
Skupščina kapitalskega sklada
26. 05. 2000 17.33
Skupščina Kapitalskega sklada odškodninskega in pokojninskega zavarovanja je na današnji skupščini sprejela poročilo o poslovanju sklada v letu 1999 in načrt pokrivanja lanske izgube.
Sodelovanje med Grčijo in Češko
25. 05. 2000 21.51
Grčija in Češka sta danes v Atenah v okviru prizadevanja srednjeevropskih držav za vstop v EU podpisali meddržavni sporazum o gospodarskem sodelovanju. Sporazum obsega gospodarsko, industrijsko in tehnološko povezovanje med državama, Češka pa si prizadeva tudi za povečanje grških neposrednih naložb v njeno gospodarstvo.
Sto dni hrvaške vlade
15. 05. 2000 19.47
Nova hrvaška vlada je na oblasti že 100 dni. Ob tej priložnosti je v Zagrebu pripravila posebno multimedijsko predstavitev dosežkov prvih stotih dni svojega delovanja. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da Hrvati z vlado Ivice Račana niso povsem zadovoljni.