nameni
Trierjeva producentska hiša lansirala izdelek na porno trg
09. 11. 1998 14.43
Danski filmski režiser Lars von Trier je s producentsko hišo Zantropa vstopil v porno biznis. Kot danes poroča koebenhavnski tisk, bo sredi meseca ob začetku predbožične prodaje v danske trgovine prišlo 25.000 kopij Constance - prvega porno filma Zentropinega hčerinskega podjetja Puzzy Power. Trier, ki je leta 1996 na Cannskem festivalu prejel posebno nagrado za Lom valov, pri snemanju Constanze sam ni sodeloval. Njegov družabnik Peter Aalbbaek Jensen je v zvezi z nameni produkcije dejal, da to počnejo ''izključno zaradi denarja''.
Psički zapustil več premoženja kot ženi
26. 10. 1998 07.49
Ameriški magnat Sidney Altman je v oporoki svoji psički Samanthi zapustil več premoženja kot soprogi Marie Dani. Koker španjelki Samanthi je namreč zapustil hišo na Beverly Hillsu in 350.000 dolarjev, Marie Dani pa je zagotovil letno vzdrževanje v višini 60.000 dolarjev, dovoljeno pa ji je tudi bivanje v hiši pod pogojem, da bo skrbela za Samantho.
Reakcije hrvaške diplomacije na hrvaško- slovenska pogajanja
16. 09. 1998 15.12
''Obe strani sta se na Mokricah dogovorili, da z najboljšimi nameni naredita vse, kar je mogoče, in sicer v roku treh mesecev. Ostalo je še dve tretjini določenega časa in ocene, da jima v tem roku ne bo uspelo doseči dogovora, zavirajo obe strani. Ne vem, kakšen bo izid, v tem trenutku pa je največja napaka špekuliranje in preuranjeno govorjenje o mogočih rezultatih. Trije meseci so na voljo zato, da se pretresejo vse mogoče rešitve in hrvaška stran se drži na Mokricah dogovorjenih rokov,'' je danes v Zagrebu izjavil visok diplomatski vir s hrvaškega zunanjega ministrstva.
Japonska bo ustavila finančno pomoč Indiji
13. 05. 1998 15.58
Japonska, sicer največja donatorka pomoči Indiji, bo ustavila pomoč tej državi, ker je slednja pred dnevi izvedla tri jedrske poskuse, je danes sporočil japonski premier Riutaro Hašimoto. Letno Japonska Indiji nameni 3,5 milijarde jenov (26 milijonov dolarjev) pomoči.
Otrok v ZDA predstavlja visok strošek
24. 03. 1998 16.00
Za vzgojo otroka do 22. leta tipična ameriška družina srednjega razreda, katere letni prihodek se giblje med 35.000 in 60.000 dolarji, nameni tudi do 1,45 milijona dolarjev. Pri nekoliko bolj premožnih družinah, katerih letni dohodki presegajo 60.000 dolarjev, ta strošek doseže tudi do 2,79 milijona dolarjev. Družine, ki letno zaslužijo manj kot 35.000, pa na otroka povprečno porabijo 762.000 dolarjev. Po podatkih vladnih statističnih služb so se stroški za vzgojo otroka do 18. leta po letu 1990 zvišali za petino. Raziskava, ki jo je objavil tednik US News and World Report, še ugotavlja, da imajo pripadniki višjih razredov manj otrok kot tisti iz srednjih slojev, in se za otroke odločajo pozneje. Vedno večji strošek pa postaja visokošolsko izobraževanje, saj so se vpisnine med letoma 1990-97 zvišale za 75 odstotkov. Povprečno družino tako štiri leta študija na univerzi stanejo do 157.831 dolarjev. Po izračunih časnika bi morala družina, da bi zbrala omenjeni znesek, od otrokovega rojstva naprej privarčevati 319 dolarjev mesečno.
Clinton omilil sankcije proti Kubi
21. 03. 1998 13.12
Predsednik Bill Clinton je danes omilil nekatere sankcije proti Kubi, med drugim tudi ponovno vzpostavitev zračne povezave in povečanje medicinske in humanitarne pomoči. Clinton je ignoriral zahteve senatorja Jesse Helmsa iz Južne Caroline, ki je zahteva povečanje ekonomskih sankcij proti otoku, ki ga vodi Fidel Castro. Bela hiša je oznanila, da je Clinton včeraj dovolil polete s humanitarnimi nameni, kot tudi možnost, da ameriški državljani pošljejo 1200 dolarjev vsako leto njihovim sorodnikom na Kubo. Ti dve odredbi sta bili prepovedani pred dvema letoma , ko so kubanske zračne sile sestrelile dve neoboroženi ameriški civilni letali.
SEG: Ohranimo gozdove, enega zadnjih ostankov naše narave, ter strokovno delo z njimi
18. 03. 1998 16.13
Slovensko ekološko gibanje (SEG) je v današnjem sporočilu za javnost javno pozvalo k ustavitvi škodljivih usmeritev uradne državne politike na področju razvoja slovenskih gozdov in dela z njimi. Posledice uničenja narave ne poznajo meja. Zato so v zadnjih letih, ko je postalo očitno, da prvine oziroma dobrine narave niso neuničljive, prizadevanja za njeno ohranitev zajela ves svet. Kar po vrsti se podpisujejo mednarodne konvencije za zaščito posameznih delov narave. Tudi Slovenija se rada pohvali, da jih podpisuje. Vendar, ali ima tudi resen namen ravnati skladno z njimi, se sprašuje SEG in ugotavlja, da so napovedi na področju dela z gozdovi slabe. V sledenju temeljne premise razvitega sveta, da učinkovit razvoj omogoča le zasebna lastnina, smo tudi v Sloveniji pri zastavitvi novih razvojnih usmeritev to premiso vzeli kot eno od izhodiščnih. Lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja, ki je bilo od vseh ali od nikogar, ter bolj ali manj posrečena poprava krivic, ki so jih pred pol stoletja povzročile različne oblike nacionalizacij, zato že vse od osamosvojitve pomenijo prioritetno nalogo razvojnih prizadevanj v Sloveniji. Brez rešenih lastninskih vprašanj in brez tega, da se nameni lastnini vso veljavo, menda ne bo ne razvoja in ne miru v tej deželi. Vendar pa predstavniki SEG ne morejo mimo ugotovitve, da pomeni prizadevanje "do konca rešiti lastninsko vprašanje" v primeru narave obenem odpiranje občutljivega vprašanja življenskega prostora in življenskih dobrin za vse, ki niso lastniki vsaj delčka narave.
Petrol: V lanskem letu 3,2 milijarde čistega dobička
12. 02. 1998 15.02
Delniška družba Petrol je v lanskem letu za več kot desetino povečala prihodke od prodaje, ki so presegli 121 milijard tolarjev. Čisti dobiček, ki bo predvidoma znašal 3,2 milijarde tolarjev, je glede na leto 1996 višji skoraj za polovico. Uprava družbe bo skupščini delničarjev, ki bo predvidoma septembra, predlagala, da se izplačilu dividend nameni približno petina dobička, to je 360 tolarjev bruto na delnico.
Več kot 3000 udeležencev konference spletnih razvijalcev WebTech*Ed
10. 02. 1998 15.25
Microsoftove konference Web Tech* Ed v Palm Springsu se je udeležilo več kot 3000 poklicnih spletnih razvijalcev. Na tridnevni prireditvi je bilo več kot 70 tehničnih sej, med njimi o elektronski trgovini v spletu, intranetnih rešitvah, podatkovnih spletnih aplikacijah idr. Več kot 70 razstavljavcev je v razprodani dvorani predstavilo združljiva orodja in izdelke na osnovi spletnih rešitev za Windows. Microsoft je predstavil več novih izdelkov za poslovne spletne rešitve, med njimi strežnika Microsoft Site Server 3.0 in NetShow 3.0 ter spletni razvojni sistem Visual InterDevTM. Konferenca Web Tech* Ed je ena od stotin srečanj razvijalcev, ki jih vsako leto priredi Microsoft. Zanje Microsoft nameni 85 milijonov dolarjev, kar je največ med razvijalci programske opreme. Naslednja konferenca Tech* ED bo od prvega do petega junija v New Orleansu. Več podatkov o Microsoftovih izdelkih in storitvah v podporo neodvisnim razvijalcem je na voljo na naslovu <a href=http://www.microsoft.com/msdn/ TARGET="_blank">http://www.microsoft.com/msdn/</a>.
Celjski Pokrajinski muzej pridobil nove prostore
09. 02. 1998 17.59
Celjski župan Jože Zimšek je dopoldne na krajši slovesnosti odprl nove, dodatne muzejske prostore Pokrajinskega muzeja v Celju. Nove prostore - gre za približno 200 kvadratnih metrov, v katerih bodo med drugim uredili delavnico za obiskovalce in muzejsko delavnico, risalnico, občasni razstavni prostor ter stanovanje za oskrbnika, je financirala Mestna občina Celje oziroma njen stanovanjski sklad.
Slovenskim železarnam bo država še zadnjič pomagala
23. 01. 1998 12.35
Kot kaže, se lahko Slovenske železarne (SŽ) še zadnjič nadejajo državne pomoči. Vladni amandma k predlogu zakona o delni privatizaciji SŽ predvideva, da bo država letos dokapitalizirala železarne v znesku treh milijard tolarjev. Enako vsoto denarja naj bi jim v skladu s tem amandmajem namenila tudi v letu 1999. Poleg tega jim lahko letos še pred dokapitalizacijo nameni kratkoročno posojilo za obratna sredstva v višini šest milijard tolarjev.
Minister Gaber o potrebah in razvoju slovenskega šolstva
29. 11. 1997 13.31
Ni mogoče privoliti v to, da bi imeli na koncu manj sredstev, kot smo jih imeli letos, je ob dejstvu, da naj bi šolstvo za prihodnje leto iz proračuna dobilo približno 8 odstotkov k letošnjim sredstvom, kar je manj kot pospravi inflacija, v pogovoru za sobotno prilogo Dela dejal minister za šolstvo in šport <b>Slavko Gaber</b>. To bi po njegovih besedah pomenilo občutno manj možnosti za razvijanje osnovnega šolstva in vrtcev. Še bolj pa ga skrbi, kaj bo, če prihodnje leto ne bo mogoče vpisati 2000 več študentov kot letos. Če se to zgodi, se bo normalen razvoj na tem področju ustavil, Nujno je, da Slovenija za izobraževanje nameni 6 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudaril. Tiste, ki šele prihajajo, je treba oborožiti z znanjem, če hočejo dobiti ustrezno delo in prispevati denar za skupni razvoj in tudi za pokojnine. Minister Gaber je izrazil bojazen, da se koalicija tega ne zaveda dovolj. In če bo tako tudi v prihodnje, je, kot je dejal, bolje, da se odpovemo retoriki o enakopravnem mestu v Evropi.
Olimpijsko premirje med OI v Naganu
26. 11. 1997 12.11
Generalna skupščina Združenih narodov v New Yorku je v torek izglasovala posebno resolucijo, s katero poziva vse narode, da v času zimskih olimpijskih iger v Naganu leta 1998 spoštujejo olimpijsko premirje po zgledu na staro Grčijo.