napad na ZDA

London predlagal odpravo sankcij

19. 08. 2003 00.00

Britanski veleposlanik je v varnostnem svetu OZN predlagal resolucijo o dokončni odpravi sankcij proti Libiji, ki zaradi bombnih napadov na ameriško potniško letalo nad škotskim Lockerbijem in zaradi napada na francosko potniško letalo nad Nigrom veljajo od leta 1992. Francija predloga ne podpira, Rusij in ZDA pa nimajo večjih zadržkov.

V Goraždevcu ponovno streljali na otroke

17. 08. 2003 00.00

V vasi Goraždevac pri Peći na vzhodu Kosova so neznanci streljali na skupino otrok. Ranjenih ali mrtvih ni bilo. Podoben napad se je zgodil v sredo, ko sta bila ubita dva mladoletnika. Blizu Prištine pa je skupina Srbov pretepla pet Albancev.

Ob dnevu neodvisnosti povečali pripravljenost

17. 08. 2003 00.00

Indonezijske oblasti so v zvezi z napadom v prestolnici 12. avgusta aretirale še devet oseb, zaradi morebitnega terorističnega napada ob tamkajšnjem dnevu neodvisnosti pa so povečali prisotnost vojske na ulicah Džakarte.

Bodo umaknili sankcije proti Libiji?

16. 08. 2003 00.00

Libija je s pismom ZN priznala odgovornost za strmoglavljenje ameriškega letala družbe PanAm nad škotskim Lockerbiejem leta 1988 in obljubila, da se bo pridružila <em>"mednarodnemu boju proti terorizmu".</em> London se je že zavzel za takojšen umik sankcij proti Libiji.

Hambali pripravljal napad v Bangkoku

16. 08. 2003 00.00

Teroristični vodja Hambali, ki jso ga pred dnevi aretirali na Tajskem, je po trditvah tajskega premiera pripravljal napad na vrh Foruma za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje, ki naj bi sredi oktobra potekal v Bankoku. Vrha naj bi se med voditelji 20 držav udeležil tudi ameriški predsednik.

Na Kosovu novi incidenti

15. 08. 2003 00.00

Vas Grabac nedaleč od Kline na zahodu Kosova, v kateri živi okoli 20 srbskih družin, so v noči na petek obstreljevali. Do eksplozije je prišlo tudi v Kosovski Mitrovici, Washington in OZN pa so obsodili naraščanje nasilja na Kosovu.

Iračani molili proti ZDA

15. 08. 2003 00.00

Konvoji ameriške vojske v Iraku so bili davi tarča dveh napadov, v katerih je bilo ranjenih več ameriških vojakov. Več kot deset tisoč šiitskih vernikov je v predmestju Bagdada z milotvijo obsodilo nedavni ameriški napad na robu Bagdada.

Elektrika se počasi vrača

15. 08. 2003 00.00

Mesta na severovzhodu ZDA in v Kanadi, ki jih je prizadel popoln izpad električne energije, počasi spet dobivajo elektriko, še vedno pa je brez elektrike več milijonov ljudi. Strokovnjaki so prepričani, da je glavni vzrok za izpad, ki je prizadel okoli 50 milijonov prebivalcev, preobremenitev omrežja. Do napake je najverjetneje prišlo v ameriški zvezni državi Ohio.

Libija prevzela odgovornost

14. 08. 2003 00.00

Odvetniki svojcev žrtev napada na letalo ameriške družbe Pan Am nad škotskim Lockerbiejem, v katerem je bilo leta 1988 ubitih 270 ljudi, in zastopniki libijske vlade so v sredo po večurnih pogajanjih v Londonu podpisali sporazum, ki predvideva 2,7 milijarde ameriških dolarjev odškodnine za žrtve.

Aretirali pripadnika Sadamove garde

13. 08. 2003 00.00

V napadu na konvoj ameriških vojakov jugozahodno od Tikrita, rojstnega mesta nekdanjega iraškega voditelja, je bil ubit en vojak, eden pa je bil ranjen. Ameriške sile pa so v raciji južno od Tikrita aretirale 14 Iračanov, med njimi tudi nekdanjega poveljnika štaba Republikanske garde in enega njenih generalov.

Novi incidenti v Afganistanu

13. 08. 2003 00.00

V pokrajini Helmand, na jugu Afganistana, je na nekem avtobusu odjeknila eksplozija, v kateri je bilo ubitih najmanj 15 ljudi. V pokrajini Khost na jugovzhodu države pa so afganistanske sile v bližini meje s Pakistanom ubile 13 talibanov in pripadnikov teroristične mreže Al Kaida.

Dogovor z Libijo glede zadeve Lockerbie

13. 08. 2003 00.00

ZDA, Velika Britanija in Libija so dosegle dogovor o načrtu za rešitev afere Lockerbie, po katerem bo Libija med drugim priznala odgovornost za napad na letalo ameriške družbe Pan Am nad škotskim Lockerbiejem, v katerem je bilo leta 1988 ubitih 270 ljudi.

Napadi odgovor na kršitev miru

12. 08. 2003 00.00

V dveh samomorilskih napadih v Izraelu so umrle štiri osebe, najmanj 13 pa je bilo ranjenih. Odgovornost za napad sta prevzeli oboroženi krili palestinskih gibanj Fatah in Hamas, ki sta pojasnili, da gre za odgovor na izraelsko kršitev premirja. Izraelski premier Šaron je dejal, da Izrael ne more nadaljevati mirovnega procesa, če nasprotna stran ne bo prenehala s terorističnimi napadi.

Kmalu nova resolucija o Iraku?

12. 08. 2003 00.00

ZDA nameravajo v naslednjih dveh dneh predstaviti predlog resolucije, s katero bi priznali svet prehodne iraške vlade in oblikovali misijo OZN za pomoč v Iraku. V Iraku pa se nadaljujejo iskalne operacije ameriške vojske in gverilski protinapadi.

Samudra zanika vpletenost v napad na Baliju

11. 08. 2003 00.00

Imam Samudra, domnevni organizator napada na indonezijskem otoku Bali, v katerem sta oktobra lani umrla 202 človeka, je nastopil pred sodiščem, kjer je zanikal vpletenost v krvavo dejanje.

V Basri ubit nepalski varnostnik

10. 08. 2003 00.00

Na jugu iraka v Basri, kjer so že drugi dan zapored potekali protesti proti okupacijskim silam, je bil ubit tudi neki nepalski varnostnik, ki je delal za koalicijsko prehodno upravo pod vodstvom ZDA.

FBI bo pomagal iraški policiji

09. 08. 2003 00.00

Ameriški preiskovalni urad FBI bo iraški policiji pomagal pri preiskavi napada na jordansko veleposlaništvo v Bagdadu, v katerem je bilo ubitih 17 oseb. V Basri so medtem neznanci z granatami napadli britanski vojaški tovornjak, vojaki pa so odgovorili s streljanjem na množico.

Američani ubili tri civiliste

08. 08. 2003 00.00

Ameriški vojaki v Tikritu, severno od Bagdada, so v streljanju na prodajalce orožja ubili tri iraške civiliste in ranili pet ljudi, med njimi dva otroka. Število smrtnih žrtev četrtkovega napada na jordansko veleposlaništvo v Bagdadu pa se je povzpelo na 17.

ZDA zahtevajo vize

03. 08. 2003 00.00

ZDA so se odločile, da začasno prekinejo dva programa, ki sta tujim potnikom, ki za vstop v ZDA sicer potrebujejo vizo, dovoljevala, da med potovanjem iz tuje države v tujo državo pristanejo na ameriškem ozemlju in prestopijo na naslednje letalo, ki jih odpelje do končne postaje v tujini.

Pokopali Sadamova sinova

02. 08. 2003 00.00

Sinova nekdanjega iraškega voditelja Sadama Husiena, Udaja in Kusaja, ter Kusajevega sina Mustafe, so pokopali v rojstni vasi Audža pri Tikritu. Huseinovi hčeri, ki sta se s svojimi devetimi otroki zatekli v Jordanijo, pa sta v televizijskem intervjuju svojega očeta prosili odpuščanja.

Prijeli sodelavca Sadama Huseina

01. 08. 2003 00.00

Ameriške sile so izvedle racijo v dveh hišah v Tikritu, rojstnem kraju strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina, in pri tem prijele dva človeka, ki naj bi bila pomembna Huseinovega sodelavca. Američani menijo, da bodo od aretiranih dobili pomembne informacije za prijetje Sadama Husiena.

Savdska Arabija užaljena

30. 07. 2003 00.00

Zunanji minister Savdske Arabije, princ Saud al Fajsal, ameriškega predsednika Busha ni prepričal, naj dovoli objavo dela kongresnega poročila o okoliščinah napadov 11. septembra 2001, ki govori o vlogi Savdske Arabije. Al Fajsal je obtožbe o sodelovanju z Al Kaido označil za zlonamerno blatenje države.

V napadu ubit ameriški vojak

28. 07. 2003 00.00

V napadu na ameriško patruljo v Bagdadu je bil ubit en, ranjeni pa so bili trije vojaki. Najnovejši napad na ameriške sile je sledil akciji specialnih enot ameriške vojske, ki v Iraku iščejo Sadama Huseina, v kateri je bilo ubitih pet civilistov, nekdanjega iraškega voditelja pa niso našli.

Castro v govoru napadel EU

27. 07. 2003 00.00

Kubanski voditelj Fidel Castro je v govoru ob 50. obletnici kubanske revolucije ostro napadel Evropsko unijo. "Kuba ne potrebuje Evropske unije za preživetje in razvoj," je poudaril v soboto po krajevnem času v govoru pred vojašnico Moncada v Santiagu de Cuba, kjer je pred 50 leti začel svoj revolucionarni boj.

50. obletnica začetka kubanske revolucije

26. 07. 2003 00.00

Na Kubi danes slavijo 50. obletnico začetka kubanske revolucije. 26. julija 1953 je takrat 26-letni Fidel Castro skupaj z drugimi somišljeniki, bilo jih je okoli 100, ob zori napadel 800 spečih vojakov v vojašnici Moncada. Napad velja za začetek kubanske revolucije in kamenček v mozaiku Castrovega boja proti takratnemu kubanskemu diktatorju Fulgenciu Batisti.

Silovito obstreljevanje Monrovie

25. 07. 2003 00.00

V silovitem obstreljevanju središča liberijske prestolnice Monrovie je umrlo več kot dvanajst beguncev, ranjenih pa je bilo najmanj sto oseb. Ameriški predsednik Bush je ukazal namestitev bojnih ladij pred obalo Liberije. S tem naj bi ZDA podprle namestitev zahodnoafriških mirovnih enot v tej državi. Liberijski uporniki pa so malo po Bushevem ukazu razglasili premirje.

Abas na obisku v ZDA

25. 07. 2003 00.00

Palestinski premier Mahmud Abas se je v Beli hiši sestal s predsednikom ZDA Georgeom Bushom, ki je ob tem kritiziral postavitev zaščitnega zidu, katerega je Izrael začel graditi na Zahodnem bregu. Bush je ob tej priložnosti pozdravil ukrepe Izraela, ki je napovedal, da bo izpustil več sto palestinskih zapornikov in Palestincem predal nadzor nad še dvema mestoma.

Trupli Sadamovih sinov na ogled medijem

25. 07. 2003 00.00

Ameriška vojska je novinarjem v Bagdadu pokazala trupli sinov strmoglavljenega iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaja in Kusaja, in s tem skušala odpraviti dvome glede njune smrti. Strokovnjaki so obraza trupel delno rekonstruirali. Ameriške sile naj bi prejele nekaj moških, ki so bili del varnostne straže Sadama Huseina.

Savdska Arabija zavrača očitke ZDA

25. 07. 2003 00.00

Savdska Arabija se je ogorčeno odzvala na očitke poročila posebnega odbora ameriškega kongresa, ki so ga ustanovili za preiskavo okoliščin terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. Navedba, da je savdska vlada napade financirala, organizirala ali celo samo vedela zanje, je "zlobna in kratko malo napačna," je zatrdil savdski veleposlanik v ZDA.

Preiskava o okoliščinah napada na WTC

24. 07. 2003 00.00

Skupni odbor za obveščevalne dejavnosti senata in predstavniškega doma ameriškega kongresa v preiskavi okoliščin terorističnega napada na ZDA 11. septembra 2001 ugotavlja, da so varnostno-obveščevalne agencije naredile precej napak, vendar hkrati meni, da napadov ne bi bilo mogoče preprečiti.