napad na policiste
Novi nemiri v Makedoniji
01. 05. 2001 00.00
Po treh mesecih nasilja in spopadov med makedonskimi silami in albanskimi uporniki, so v Bitoli izbruhnili večji spopadi tudi med civilisti. Štirje civilisti so bili ranjeni, policija pa je priprla več oseb.
Spopadi na zahodu Makedonije
14. 03. 2001 00.00
Skupina oboroženih Albancev je danes napadla policiste v predmestju Tetova na severozahodu Makedonije. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je albanska Osvobodilna narodna vojska (ONV), ki deluje na območju Makedonije, s tem odprla novo fronto v tej državi. Napad je potrdilo tudi makedonsko notranje ministrstvo, ki je pojasnilo, da je v pomoč policistom, ki so tarča silovitega napada, poslalo tudi vojsko. Približno 30 Albancev naj bi zasedlo nekaj hiš in iz njih streljalo na policiste. Po neuradnih podatkih naj bi na obeh straneh padle tudi smrtne žrtve, viri blizu skopske policije pa so potrdili le dva ranjena policista.
Silovit spopad v Makedoniji
14. 03. 2001 00.00
V središču Tetova je danes množica kakšnih 3000 makedonskih Albancev protestirala proti nasilju skopske vlade. Govorniki na zborovanju so zahtevali federalno albansko-makedonsko republiko, protestniki pa so nosili albanske zastave. Med zborovanjem je bilo iz neposredne bližine - s Šar Planine - slišati streljanje. Makedonsko ministrstvo za notranje zadeve pa je sporočilo, da so albanski uporniki v ločenih napadih streljali na dve patrulji makedonske policije. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je albanska Osvobodilna narodna vojska (ONV), ki deluje na območju Makedonije, s tem odprla novo fronto v tej državi. Napad je potrdilo tudi makedonsko notranje ministrstvo, ki je pojasnilo, da je v pomoč policistom, ki so tarča silovitega napada, poslalo tudi vojsko.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Protest Palestincev na Tempeljskem griču
28. 09. 2000 00.00
Na Tempeljskem griču v Jeruzalemu so se davi palestinski protestniki spopadli z izraelskimi varnostnimi silami, pri čemer je bilo ranjenih pet Palestincev in 25 izraelskih policistov. Po izjavah prič so Palestinci s kamenjem obmetavali policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi naboji. Palestinci so protestirali zaradi prihoda poslancev opozicijske stranke Likud in njenega voditelja Ariela Šarona na ploščad pred mošejami. Šaron je kasneje dejal, da so na sveti kraj prišli s sporočilom miru. "Verjamem v sožitje in možnosti za skupni napredek," je dejal Šaron. Na Šaronov obisk se je odzval tudi palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je ocenil, da je obisk izraelskih poslancev "nevarna poteza, ki pomeni napad na svete muslimanske kraje".
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.
Teroristični napadi v Baskiji se nadaljujejo
17. 08. 1999 18.14
Politično motivirana nasilna dejanja v Baskiji ne pojenjajo. Skupina kakih 15 separatistov je v Guernici blizu Bilbaoa v noči na torek z zažigalnimi sredstvi napadla tovarno orožja, so danes sporočile oblasti. Pri tem je bil lažje ranjen eden od policistov, ki je nadzoroval poslopje. Na tovarni je nastala le manjša gmotna škoda.
OVSE: V operaciji srbske policije ubitih 24 Albancev
29. 01. 1999 17.53
Misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Kosovu je sporočila, da je bilo v davišnji operaciji srbskih policistov v vasi Rogovo na zahodu Kosova ubitih 24 albanskih civilistov.
V Peći zahteva za sodno preiskavo proti 13 kosovskim Albancem
11. 05. 1998 16.32
Javno tožilstvo v mestu Peć je vložilo zahtevo za preiskavo proti 13 kosovskim Albancem iz opčine Djakovica, osumljenim terorizma, med drugim tudi napada na policiste v vasi Ponoševac 3. maja letos. 10 osumljencev je v priporu v Peći, trije pa so še na begu, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.