napad na zda

Dogovor z Libijo glede zadeve Lockerbie

13. 08. 2003 00.00

ZDA, Velika Britanija in Libija so dosegle dogovor o načrtu za rešitev afere Lockerbie, po katerem bo Libija med drugim priznala odgovornost za napad na letalo ameriške družbe Pan Am nad škotskim Lockerbiejem, v katerem je bilo leta 1988 ubitih 270 ljudi.

Napadi odgovor na kršitev miru

12. 08. 2003 00.00

V dveh samomorilskih napadih v Izraelu so umrle štiri osebe, najmanj 13 pa je bilo ranjenih. Odgovornost za napad sta prevzeli oboroženi krili palestinskih gibanj Fatah in Hamas, ki sta pojasnili, da gre za odgovor na izraelsko kršitev premirja. Izraelski premier Šaron je dejal, da Izrael ne more nadaljevati mirovnega procesa, če nasprotna stran ne bo prenehala s terorističnimi napadi.

Kmalu nova resolucija o Iraku?

12. 08. 2003 00.00

ZDA nameravajo v naslednjih dveh dneh predstaviti predlog resolucije, s katero bi priznali svet prehodne iraške vlade in oblikovali misijo OZN za pomoč v Iraku. V Iraku pa se nadaljujejo iskalne operacije ameriške vojske in gverilski protinapadi.

Samudra zanika vpletenost v napad na Baliju

11. 08. 2003 00.00

Imam Samudra, domnevni organizator napada na indonezijskem otoku Bali, v katerem sta oktobra lani umrla 202 človeka, je nastopil pred sodiščem, kjer je zanikal vpletenost v krvavo dejanje.

V Basri ubit nepalski varnostnik

10. 08. 2003 00.00

Na jugu iraka v Basri, kjer so že drugi dan zapored potekali protesti proti okupacijskim silam, je bil ubit tudi neki nepalski varnostnik, ki je delal za koalicijsko prehodno upravo pod vodstvom ZDA.

FBI bo pomagal iraški policiji

09. 08. 2003 00.00

Ameriški preiskovalni urad FBI bo iraški policiji pomagal pri preiskavi napada na jordansko veleposlaništvo v Bagdadu, v katerem je bilo ubitih 17 oseb. V Basri so medtem neznanci z granatami napadli britanski vojaški tovornjak, vojaki pa so odgovorili s streljanjem na množico.

Američani ubili tri civiliste

08. 08. 2003 00.00

Ameriški vojaki v Tikritu, severno od Bagdada, so v streljanju na prodajalce orožja ubili tri iraške civiliste in ranili pet ljudi, med njimi dva otroka. Število smrtnih žrtev četrtkovega napada na jordansko veleposlaništvo v Bagdadu pa se je povzpelo na 17.

ZDA zahtevajo vize

03. 08. 2003 00.00

ZDA so se odločile, da začasno prekinejo dva programa, ki sta tujim potnikom, ki za vstop v ZDA sicer potrebujejo vizo, dovoljevala, da med potovanjem iz tuje države v tujo državo pristanejo na ameriškem ozemlju in prestopijo na naslednje letalo, ki jih odpelje do končne postaje v tujini.

Pokopali Sadamova sinova

02. 08. 2003 00.00

Sinova nekdanjega iraškega voditelja Sadama Husiena, Udaja in Kusaja, ter Kusajevega sina Mustafe, so pokopali v rojstni vasi Audža pri Tikritu. Huseinovi hčeri, ki sta se s svojimi devetimi otroki zatekli v Jordanijo, pa sta v televizijskem intervjuju svojega očeta prosili odpuščanja.

Prijeli sodelavca Sadama Huseina

01. 08. 2003 00.00

Ameriške sile so izvedle racijo v dveh hišah v Tikritu, rojstnem kraju strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina, in pri tem prijele dva človeka, ki naj bi bila pomembna Huseinovega sodelavca. Američani menijo, da bodo od aretiranih dobili pomembne informacije za prijetje Sadama Husiena.

Savdska Arabija užaljena

30. 07. 2003 00.00

Zunanji minister Savdske Arabije, princ Saud al Fajsal, ameriškega predsednika Busha ni prepričal, naj dovoli objavo dela kongresnega poročila o okoliščinah napadov 11. septembra 2001, ki govori o vlogi Savdske Arabije. Al Fajsal je obtožbe o sodelovanju z Al Kaido označil za zlonamerno blatenje države.

V napadu ubit ameriški vojak

28. 07. 2003 00.00

V napadu na ameriško patruljo v Bagdadu je bil ubit en, ranjeni pa so bili trije vojaki. Najnovejši napad na ameriške sile je sledil akciji specialnih enot ameriške vojske, ki v Iraku iščejo Sadama Huseina, v kateri je bilo ubitih pet civilistov, nekdanjega iraškega voditelja pa niso našli.

Castro v govoru napadel EU

27. 07. 2003 00.00

Kubanski voditelj Fidel Castro je v govoru ob 50. obletnici kubanske revolucije ostro napadel Evropsko unijo. "Kuba ne potrebuje Evropske unije za preživetje in razvoj," je poudaril v soboto po krajevnem času v govoru pred vojašnico Moncada v Santiagu de Cuba, kjer je pred 50 leti začel svoj revolucionarni boj.

50. obletnica začetka kubanske revolucije

26. 07. 2003 00.00

Na Kubi danes slavijo 50. obletnico začetka kubanske revolucije. 26. julija 1953 je takrat 26-letni Fidel Castro skupaj z drugimi somišljeniki, bilo jih je okoli 100, ob zori napadel 800 spečih vojakov v vojašnici Moncada. Napad velja za začetek kubanske revolucije in kamenček v mozaiku Castrovega boja proti takratnemu kubanskemu diktatorju Fulgenciu Batisti.

Silovito obstreljevanje Monrovie

25. 07. 2003 00.00

V silovitem obstreljevanju središča liberijske prestolnice Monrovie je umrlo več kot dvanajst beguncev, ranjenih pa je bilo najmanj sto oseb. Ameriški predsednik Bush je ukazal namestitev bojnih ladij pred obalo Liberije. S tem naj bi ZDA podprle namestitev zahodnoafriških mirovnih enot v tej državi. Liberijski uporniki pa so malo po Bushevem ukazu razglasili premirje.

Abas na obisku v ZDA

25. 07. 2003 00.00

Palestinski premier Mahmud Abas se je v Beli hiši sestal s predsednikom ZDA Georgeom Bushom, ki je ob tem kritiziral postavitev zaščitnega zidu, katerega je Izrael začel graditi na Zahodnem bregu. Bush je ob tej priložnosti pozdravil ukrepe Izraela, ki je napovedal, da bo izpustil več sto palestinskih zapornikov in Palestincem predal nadzor nad še dvema mestoma.

Trupli Sadamovih sinov na ogled medijem

25. 07. 2003 00.00

Ameriška vojska je novinarjem v Bagdadu pokazala trupli sinov strmoglavljenega iraškega voditelja Sadama Huseina, Udaja in Kusaja, in s tem skušala odpraviti dvome glede njune smrti. Strokovnjaki so obraza trupel delno rekonstruirali. Ameriške sile naj bi prejele nekaj moških, ki so bili del varnostne straže Sadama Huseina.

Savdska Arabija zavrača očitke ZDA

25. 07. 2003 00.00

Savdska Arabija se je ogorčeno odzvala na očitke poročila posebnega odbora ameriškega kongresa, ki so ga ustanovili za preiskavo okoliščin terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001. Navedba, da je savdska vlada napade financirala, organizirala ali celo samo vedela zanje, je "zlobna in kratko malo napačna," je zatrdil savdski veleposlanik v ZDA.

Preiskava o okoliščinah napada na WTC

24. 07. 2003 00.00

Skupni odbor za obveščevalne dejavnosti senata in predstavniškega doma ameriškega kongresa v preiskavi okoliščin terorističnega napada na ZDA 11. septembra 2001 ugotavlja, da so varnostno-obveščevalne agencije naredile precej napak, vendar hkrati meni, da napadov ne bi bilo mogoče preprečiti.

George Bush ml.

20. 07. 2003 00.00

Ameriški predsednik Bush in britanski premier Blair sta v zadnjih dveh tednih v predstavniških domovih svojih držav pod nenehnim pritiskom, saj jima očitajo, da je koalicija voljnih, ki sta jo sestavila, pravzaprav izsilila vojno v Iraku. Pokazalo se je namreč, da so bili dokazi o iraškem jedrskem orožju izmišljeni.

Sojenje domnevnemu napadalcu na Baliju

21. 07. 2003 00.00

V Denpasarju se je začel proces proti Indonezijcu Aliju Imronu, ki je priznal, da je izdelal eno izmed bomb, ki so jih uporabili med terorističnim napadom na Baliju, v katerem je oktobra lani umrlo več kot 200 ljudi.

V Iraku napadi na konvoje

20. 07. 2003 00.00

V iraškem mestu Tall Afur, zahodno od Mosula, sta bila v napadu na vojaški konvoj ubita dva ameriška vojaka, v napadu na konvoj Združenih narodov pa je bil ubit iraški voznik. Medtem svet prehodne iraške vlade še vedno ni uspel izvoliti svojega predsednika.

Zaslišali direktorja CIA

17. 07. 2003 00.00

Senatni odbor za obveščevalne dejavnosti je v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišal direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Georgea Teneta, ki je pretekli teden sprejel odgovornost za omembo domnevnega iraškega kupovanja jedrskega orožja v Afriki v govoru o položaju v državi ameriškega predsednika Georgea Busha.

Nove žrtve preizkušnja za ZDA

16. 07. 2003 00.00

V nizu napadov na ameriške sile v Iraku je bil ubit en vojak, najmanj pet jih je bilo ranjenih. Neznani napadalci so medtem ubili proameriškega župana mesta Hadita na zahodu Iraka, ko se je peljal skozi mesto.

ZDA vztraja pri odstopu Taylorja

15. 07. 2003 00.00

Ameriški predsednik George Bush je generalnemu sekretarju Združenih narodov (ZN) Kofiju Annanu zagotovil, da so ZDA pripravljene pomagati pri zaustavitvi državljanske vojne v Liberiji. Pogoj za to je odstop liberijskega voditelja Charlesa Taylorja, ki ga je sodišče ZN obtožilo vojnih zločinov. Bush je tudi vnovič opozoril, da je Sadamov režim 12 let skrival orožje za množično uničevanje.

ZDA proti pričanju člana Al Kaide

15. 07. 2003 00.00

Ameriške oblasti so sporočile, da obtoženemu teroristu Al Kaide Zakariusu Musauiju, ki ga obtožujejo sodelovanja pri napadu na ZDA 11. septembra, ne bodo dovolile, da bi zaslišal drugega člana Al Kaide Ramzija Binalšiba. Obramba Musauija vztraja, da je zaslišanje Binalšiba ključno za dokazovanje Musauijeve nedolžnosti.

Al Kaida odgovorna za napade

14. 07. 2003 00.00

V središču Bagdada je bil v napadu na konvoj vojaških vozil ubit ameriški vojak, šest pa je ranjenih. Od konca vojne je bilo v Iraku ubitih 32 ameriških vojakov, odgovornost za napade pa je prevzela skupina, ki se je oklicala za iraško krilo mednarodne teroristične mreže Al Kaida.

Vprašljivi razlogi za kampanjo v Iraku

10. 07. 2003 00.00

Ameriška administracija se otepa vse pogostejših vprašanj in kritik glede razlogov za napad na Irak. V podobnem položaju je tudi oblast v Veliki Britaniji, kjer pa so prepričani, da bodo našli iraško orožje za množično uničevanje.

Poraz mladih slovenskih košarkarjev

10. 07. 2003 00.00

Slovenska košarkarska reprezentanca je v prvem krogu mladinskega svetovnega prvenstva v grškem Solunu tesno izgubila z izbrano vrsto ZDA. Končni izid je bil namreč 84:83 (18:28, 43:44, 64:59) v korist Američanov.

Demokrati za preiskavo o obveščevalnih podatkih

09. 07. 2003 00.00

Tako ameriška kot britanska administracija sta tarči kritik zaradi uporabe obveščevalnih podatkov pri opravičevanju napada na Irak. Britanski premier ponavlja, da z obtožbami o iraškem orožju niso zavajali, ameriški demokrati pa zahtevajo obširno preiskavo uporabe obveščevalnih podatkov.