napredek
IMF o svojih nalogah, nafti in evru
25. 09. 2000 00.00
V Pragi se je včeraj sestal denarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMF), najvišji politični organ organizacije, da bi določil glavne naloge IMF in rešil vprašanje visokih cen nafte in nestabilne evropske valute evra. Odbor je poudaril, da lahko trenutne cene nafte škodijo svetovni gospodarski rasti.
Škofi pozivajo k udeležbi na volitvah
24. 09. 2000 00.00
Slovenski škofje v predvolilnem času pozivajo vernike, da se udeležijo parlamentarnih volitev in izvolijo oblast, ki bo sposobna pospeševati gospodarski napredek, hkrati pa bo imela tudi posluh za pravičnost in solidarnost med ljudmi. Pri izbiranju poslancev pa je treba pomisliti tudi na eno pomembnih nalog prihodnjega državnega zbora, to je približevanje in vstop Slovenije v Evropsko unijo. Zato je potrebno izvoliti tiste, ki bodo odločno zagovarjali interese države in bodo obranili duhovno in kulturno istovetnost slovenskega naroda.
Patten na obisku v Sarajevu
22. 09. 2000 00.00
Bosna in Hercegovina je ena izmed držav jugovzhodne Evrope, s katero želi EU vzpostaviti partnerske odnose, v zameno pa pričakuje izpolnitev nekaterih pogojev, nujnih za celovito sodelovanje med BiH in EU, je danes v okviru svojega krajšega obiska v Sarajevu izjavil evropski komisar za zunanjo politiko Christopher Patten. Patten se je sestal z vodilnimi predstavniki v BiH, med drugim tudi z visokim civilnim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petritschem.
V Evropskem parlamentu o Sloveniji
14. 09. 2000 00.00
Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je danes na zasedanju v Bruslju izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija po letu 1998 pospešila usklajevanje nacionalne zakonodaje s pravnim redom Evropske unije, vendar državo pri tem opozoril, da so za zagotavljanje učinkovitega uresničevanja skupne zakonodaje potrebne še precejšnje izboljšave na področju uprave. Slovenijo so poslanci opozorili tudi na potrebo po privatizaciji zavarovalnic in izvedbo pokojninske reforme.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Francozom so se pridružili še britanski kmetje
08. 09. 2000 00.00
Britanski kmetje so ponoči zaprli dostop do rafinerije Stanlow v Angliji. Od parlamenta v Londonu zahtevajo, da prekine počitnice in začne razpravo o naraščajočih cenah nafte. Kmetje so že napovedali tudi nove blokade, če vlada in parlament ne bosta posredovala. Kot poudarjajo, so cene bencina v Veliki Britaniji najvišje v Evropi, čeprav država spada med proizvajalke nafte.
Razlike ostajajo
02. 09. 2000 00.00
Razlike med Izraelci in Palestinci ostajajo, je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom dejal ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Dennis Ross. Po Rossovem mnenju sta sprti strani dosegli napredek, vendar obstaja med njima še veliko razlik.
Baltske države kmalu v EU
31. 08. 2000 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana, ki se je udeležil srečanja zunanjih ministrov nordijskih in baltskih držav v danskem Middelfartu, je dejal, da bi se baltske države lahko že kmalu vključile v EU in zvezo NATO, ter izrazil prepričanje, da se bosta oba procesa širitve kmalu končala. Tudi danski zunanji minister Niels Helveg Petersen je menil, da se baltske države zelo hitro približujejo vstopu v EU in da so naredile velik napredek pri izpolnjevanju kriterijev polnopravno članstvo. Po njegovih besedah je bila odločitev na vrhu EU lani decembra v Helsinkih za pogajanja z vsemi desetimi vzhodnoevropskimi državami zelo modra. Petersen je poudaril, da je pomembno, da se Estonija, Litva in Latvija istočasno pogajajo za vstop. Zunanja ministra Estonije in Latvije ter pomočnik litvanskega zunanjega ministra so izrazili zadovoljstvo s potekom in hitrostjo pogajanj z EU. Zunanji ministri nordijskih in baltskih držav so se strinjali, da mora EU do konca leta dokončati reformo evropskih institucij. Danski zunanji minister meni, da je to uresničljiv cilj.
Clinton in Mubarak o mirovnem procesu
29. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je na poti s turneje po
Bill Clinton predal "štafeto" Alu Goru
16. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mestecu Monroe v zvezni državi Michigan, ki naj bi simboliziralo osem let gospodarskega razcveta pod njegovo administracijo, podpredsedniku Alu Goru predal "štafetno palico" prvega moža Demokratske stranke. Oba sta vnovič poudarila pomen kontinuitete demokratske administracije za ameriško blaginjo, ki naj bi bila v hudi nevarnosti zaradi napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega o porabi proračunskih presežkov za davčne olajšave.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.
Katanec redkobeseden
10. 08. 2000 00.00
Slovenska nogometna reprezentanca bo v sredo, 16. avgusta gostovala v Ostravi, kjer se bo v prijateljski tekmi pomerila z reprezentanco Češke. Tekma bo ob 17.00 uri, že dan prej pa se bosta v Frydek Mysteku pomerili tudi mladi reprezentanci obeh držav. Tekmo članskih reprezentanc bo sodil Madžar Atila Hanacek, mladim pa bo pravico delil Čeh Karel Vidlak.
Sestanek z Bajukom tehnične narave
05. 08. 2000 18.10
Združenje občin Slovenije je v današnjem sporočilu za javnost opozorilo, da je bilo na petkovi novinarski konferenci SLS+SKD Slovenske ljudske stranke navedenih več netočnosti o četrtkovem sestanku predsednika vlade Andreja Bajuka z župani občin, članic združenja. Srečanje je bilo namreč tehnične narave in je bilo namenjeno seznanitvi predsednika vlade s problematiko občin v Sloveniji, posebej s problematiko združevanja občin. Na srečanju ni prišlo do poskusov agitiranja za stranko Nova Slovenija, prav tako pa sestanka ni zapustil nobeden od županov, piše v sporočilu združenja.
Sestanek z Bajukom tehnične narave
05. 08. 2000 00.00
Združenje občin Slovenije je v današnjem sporočilu za javnost opozorilo, da je bilo na petkovi novinarski konferenci SLS+SKD Slovenske ljudske stranke navedenih več netočnosti o četrtkovem sestanku predsednika vlade Andreja Bajuka z župani občin, članic združenja. Srečanje je bilo namreč tehnične narave in je bilo namenjeno seznanitvi predsednika vlade s problematiko občin v Sloveniji, posebej s problematiko združevanja občin. Na srečanju ni prišlo do poskusov agitiranja za stranko Nova Slovenija, prav tako pa sestanka ni zapustil nobeden od županov, piše v sporočilu združenja.
Sestanek z Bajukom tehnične narave
05. 08. 2000 00.00
Združenje občin Slovenije je v današnjem sporočilu za javnost opozorilo, da je bilo na petkovi novinarski konferenci SLS+SKD Slovenske ljudske stranke navedenih več netočnosti o četrtkovem sestanku predsednika vlade Andreja Bajuka z župani občin, članic združenja. Srečanje je bilo namreč tehnične narave in je bilo namenjeno seznanitvi predsednika vlade s problematiko občin v Sloveniji, posebej s problematiko združevanja občin. Na srečanju ni prišlo do poskusov agitiranja za stranko Nova Slovenija, prav tako pa sestanka ni zapustil nobeden od županov, piše v sporočilu združenja.
Zaključen prvi dan konvencije
01. 08. 2000 13.28
Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.
Pogovori se nadaljujejo
28. 07. 2000 09.28
Izraelski in palestinski pogajalci naj bi se v nedeljo sešli prvič po neuspelih mirovnih pogajanjih v ameriškem Camp Davidu. Sodelavec izraelskega premiera Ehuda Baraka, Gilad Šer, je namreč dejal, da se bosta po njegovih informacijah v nedeljo sešla izraelski pogajalec Oded Eran in palestinski pogajalec Saeb Erakat, pogovarjala pa naj bi se o različnih vprašanjih. Na pogajanjih naj bi bil dosežen velik napredek, še zlasti glede vračanja palestinskih beguncev.
Začenja se odločilna faza pogajanj
24. 07. 2000 14.14
Ameriški predsednik Bill Clinton se je sinoči iz japonske Okinave, kjer je sodeloval na vrhu industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) predčasno vrnil na bližnjevzhodna mirovna pogajanja v ameriškem Camp Davidu, da bi po trinajstih dnevih pogajanj končno le našli sporazumno rešitev med Izraelom in Palestinci.
ASEAN za večjo vlogo v svetu
24. 07. 2000 14.08
Zunanji ministri Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) so danes začeli zasedanje v Bangkoku. Gostiteljica Tajska je 10 držav članic organizacije ob začetku pozvala, naj ASEAN odigra pomembnejšo vlogo v svetovni politiki.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Vrnitev gradu Betnava mariborski škofiji
20. 07. 2000 21.02
Potem ko je ministrstvo za kulturo včeraj izdalo delno odločbo o vrnitvi gradu Betnava mariborski škofiji, je minister za kulturo Rudi Šeligo danes povedal, da je mariborska škofija s tem dobila grad v svojo last, ne pa v celoti v svojo posest, saj del še vedno ostaja v lasti podjetja Lipa. Glede teh prostorov se bosta mariborska škofija in podjetje Lipa sami naprej dogovarjali. Kljub delni odločbi ostaja nerešeno vprašanje odškodnine za morebitno povečano vrednost vrnjene nepremičnine v primerjavi z vrednostjo ob podržavljanju. Odškodnino bo obravnavala dopolnilna odločba, v zvezi s katero pa minister Šeligo ni vedel povedati, kdaj naj bi se postopki nadaljevali. Dodal pa je, da bo marsikateri primer iz poglavja o denacionalizaciji kmalu rešen, saj se bodo postopki pospešeno nadaljevali, ker je to v interesu ministrstva za kulturo in vlade, vendar pa ne na račun površnosti uporabe zakona, je poudaril Šeligo. Minister je zanikal, da bi pri tem šlo za ''politično'' odločanje, kdo bo kaj dobil nazaj. ''Politični'' del teh postopkov je v tem, da po oceni vlade denacionalizacijski postopki potekajo prepočasi oziroma se neupravičeno zavlačujejo in so jih zato pospešili tam, kjer so lahko. Vendar pa je Šeligo ponovno poudaril, da ne na račun ''kvarjenja dikcije zakona''. Gre za striktno uporabo zakona, je dejal. Povedal je še, da je na ministrstvu za kulturo ustanovljen poseben oddelek za denacionalizacijo, vendar pa po njegovih besedah še vedno primanjkuje ustreznih pravnih kadrov.
Clinton ponovno v Camp Davidu
14. 07. 2000 12.38
Ameriški predsednik Bill Clinton je med proslavljanjem podpisa trgovinskega sporazuma med ZDA in Vietnamom izraelske in palestinske pogajalce v Camp Davidu pozval, naj pozabijo na preteklost, sprejmejo prihodnost ter najdejo skupni jezik v dobro obeh svojih narodov. Clinton, pod pokroviteljstvom katerega poteka vrhunski sestanek v Camp Davidu med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim premierjem Ehudom Barakom, se je v četrtek zvečer vrnil v počitniški kompleks, potem ko se je udeležil konvencije Nacionalne zveze za napredek temnopoltih Američanov (NAACP) v Baltimoru. V Camp Davidu sta se sicer v četrtek prvič srečala Barak in Arafat, vendar še vedno ni bilo nič znanega o vsebini pogovora. Znano je le, da sta se pogovarjala približno eno uro. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je prav tako srečala z visokimi člani obeh delegacij. Američani naj bi pozno ponoči predstavili predlog za premostitev razlik med Izraelci in Palestinci. Uradni viri te vesti niso želeli komentirati.
HIT Gorica želi drugo mesto
13. 07. 2000 19.01
Nogometaši HIT Gorice bodo imeli v novi sezoni zahtevno nalogo, saj bodo morali braniti drugo mesto iz prejšnjega državnega prvenstva, čeprav so izgubili nekaj stalnih članov prvega moštva in pomladili zasedbo. Odšel je Bečaj, ki je bil vrsto let gonilna sila ekipe, Goričane pa so zapustili še Gunjač, Omerovič, Kovačevič in Cirkvenčič. Trener Edin Osmanovič po prihodu Pitamica, Brulca, Žniderčiča, Kremenoviča, Mihačiča, Pantiča in Schneiderja na novo sestavlja udarno enajsterico.
UNICEF poziva k boju proti aidsu
12. 07. 2000 18.18
Sklad ZN za pomoč otrokom (UNICEF) je v letnem poročilu Napredek narodov 2000 mednarodno skupnost pozval k boju proti kugi 20. stoletja, s katero je okuženih več kot 10 milijonov otrok, starih od 15 do 25 let. V letnem poročilu, ki so ga danes objavili v Durbanu, kjer poteka 13. mednarodna konferenca o aidsu, je UNICEF med drugim pozdravil napredek pri odkrivanju cepiva proti virusu HIV.
Pete Sampras v zgodovino
11. 07. 2000 17.26
S solzami v očeh, z rokami na obrazu in velikim navdušenjem britanske publike, se je z zgodovinskim zmagoslavjem Peta Samprasa končal tretji letošnji turnir za grand slam v Wimbledonu. ''Pistol Pete'', ki je z 13. osvojenim turnirjem za grand slam in sedmim v Wimbledonu postal najtrofejnejši igralec z velikih turnirjev, je v finalu premagal Avstralca Patricka Rafterja s 6:7 (10), 7:6 (5), 6:4 in 6:2.
Pododbor o prevzemanju pravnega reda EU
09. 07. 2000 08.19
V Ljubljani se bo danes sestal pododbor za regionalni razvoj, zaposlovanje in socialno politiko, ki je po Evropskem sporazumu eden od dvostranskih organov med Slovenijo in Evropsko unijo. Pododbor, ki ga bosta vodila Aleksandra Forte, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in Hugh Baker, namestnik vodje oddelka za Slovenijo v generalni direkciji za širitev Evropske komisije, bo preučil napredek, ki ga je Slovenija v zadnjem času dosegla pri prevzemanju pravnega reda EU na področjih, ki jih pododbor spremlja.
Annan za podaljšanje mandata UNMOP
08. 07. 2000 13.06
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v zadnjem poročilu Varnostnemu svetu ZN glede delovanja Opazovalne misije ZN na Prevlaki (UNMOP) priporočil, da se njen mandat podaljša za šest mesecev. Annan meni, da je navzočnost mednarodnih opazovalcev še vedno potrebna, med drugim zato, ker so razmere natanko take, kot so bile pred šestimi meseci.
Uporaba interneta le rahlo narasla
07. 07. 2000 19.39
Svetovalno podjetje <A HREF=http://www.rainer.com/ TARGET=_blank>Rainer</A> je letos spomladi izvedlo raziskavo, kako največja ameriška in britanska podjetja s svojimi partnerji in kupci komunicirajo preko interneta. V raziskavo je bilo zajetih 100 največjih ameriških (Fortune 100) in britanskih (FTSE100) podjetij.
Chirac posvaril pred ''ohromitvijo'' unije
04. 07. 2000 17.07
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v svojem govoru v Evropskem parlamentu v Strasbourgu posvaril, da bi neuspeh reforme EU prinesel ohromitev EU. ''Če ne bomo rešili vprašanj, kot sta sestava komisije in razdelitev glasov v ministrskem svetu, bo unija v kratkem času obsojena na ohromelost,'' je poudaril francoski predsednik in pred evropskimi poslanci, ki jim je predstavil prednostne naloge francoskega predsedovanja uniji, napovedal, da bi morali reformo unije uresničiti do decembra letos.