naprej hrvaška
Sporazum o meji je najboljši kompromis
21. 09. 2001 00.00
Premier Janez Drnovšek je za hrvaško televizijo dejal, da je sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško najboljša rešitev za obe strani ter izrazil upanje, da bo Hrvaška sporazum zelo kmalu podpisala in ratificirala.
Mercatorjevi načrti
20. 09. 2001 00.00
Po mnenju Zorana Jankovića, prvega moža Mercatorja, bi bila razdelitev na tri enake deleže idealna lastniška struktura podjetja. Tretjino delnic bi imeli menedžerji, drugo tretjino glavni dobavitelji, tretjino delnic pa bi prodali tujemu strateškemu partnerju.
Slovenija višje na lestvici FIFA
19. 09. 2001 00.00
Slovenija je na najnovejši lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) po uspešno odigranih kvalifikacijskih tekmah z Rusijo in ZR Jugoslavijo napravila velik skok naprej in iz 44. napredovala na 31. mesto.
Košarkarji končali z EP
02. 09. 2001 00.00
Slovenska košarkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Turčiji po podaljških izgubila proti Latviji s 93:99. V svoji skupini je osvojila zadnje, četrto mesto.
Račan predstavil vsebino pisma
15. 07. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je na začetku današnje razprave o zaupnici hrvaški vladi v saboru dejal, da Osvobodilna akcija hrvaške vojske Nevihta leta 1995 ni povzročila izseljevanja 150.000 hrvaških Srbov, kot to trdi haaško mednarodno sodišče v obtožnicah proti hrvaškima generaloma. To je povedal v okviru predstavitve vsebine pisma, ki ga je poslal glavni tožilki haaškega sodišča Carli Del Ponte. Premier Račan je med drugim poudaril, da odločitev o izročitvi hrvaških generalov Haagu ne ogroža dostojanstva hrvaške domovinske vojne, ker se bo njeno dostojanstvo najbolje ohranilo s kaznovanjem zločincev in sodelovanjem s haaškim sodiščem. Dejal je še, da je s haaškim sodiščem potrebno še naprej sodelovati, ker bi sicer Hrvaška "pristala v izolaciji in v balkanskem blatu", ob tem pa izrazil upanje, da bodo poslanci na današnji razpravi vladi izrekli zaupnico.
Drnovšek v Salzburgu
02. 07. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek, ki se v Salzburgu udeležuje tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma, je imel danes več dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem, krajši pogovor pa je imel tudi s Clausom Schwabom, enim od ustanoviteljev in predsednikov Svetovnega gospodarskega foruma, ki prireja srečanje v Salzburgu.
Opozicijska vprašanja premieru
19. 06. 2001 00.00
Na predstavnike vlade se je z vprašanji obrnilo približno 30 poslank in poslancev, med njimi kot prvi trije opozicijski poslanci, ki so svoja vprašanja naslovili neposredno na premiera Janeza Drnovška. Med njimi so poslanci najprej prešli na pobude in vprašanja, v okviru katerih je uvodoma premier Janez Drnovšek odgovarjal na opozicijska vprašanja o odnosih s sosednjo Hrvaško, problematiki mladih in o posledicah morebitnega referenduma v zvezi s prostocarinskimi trgovinami (PCP) na mejnih prehodih z državami EU.
SNS nasprotuje maloobmejnemu sporazumu
05. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka je 2. junija na ustavno sodišče vložila zahtevo po ponovni presoji sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, čeprav je ustavno sodišče pred kratkim ocenilo, da sporazum ni v nasprotju z ustavo. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je dejal, da so se za to odločili, ker se je sodišče opredelilo le do prvega člena sporazuma, po mnenju SNS pa je sporen 54. člen sporazuma, ki stalno mešano komisijo za mejo in vladi obeh pogodbenic pooblašča za sporazumno določitev pristojnih organov za izvajanje sporazuma na območjih, kjer meja ni določena, čeprav so te odločitve v pristojnosti DZ.
Čokova za sodelovanje med univerzami
19. 05. 2001 00.00
V Pragi so zaključili dvodnevno konferenco ministrov, pristojnih za visoko šolstvo, na kateri je 29 evropskih ministrov iz držav podpisnic t.i. bolonjske deklaracije pregledalo njeno uresničevanje. V junija 1999 sprejeti bolonjski deklaraciji so začrtali smeri razvoja evropskega visokega šolstva s ciljem do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgraditi odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor. Praškega vrha se je z delegacijo udeležila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok, saj je Slovenija podpisnica omenjene deklaracije. Čokova je komunike, v katerem so začrtali nadaljnji razvoj bolonjskega procesa, in so ga sprejeli s konsenzom, označila za dober korak naprej na tem področju.
Hrvaški sabor sklenil razpravo o Norcu
16. 02. 2001 00.00
Hrvaški sabor je danes sklenil dvodnevno razpravo o primeru pobeglega upokojenega generala Mirka Norca, osumljenega uboja srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991. Burna razprava, ki so jo morali celo prekiniti zaradi fizičnega obračuna med poslanci, se je končala s sprejetjem sklepov vladajoče koalicije, ki poudarjajo, da mora hrvaško pravosodje obravnavati vse primere vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem. Sabor je tudi podprl vlado in vse državne organe pri varovanju ustavnega reda.
Počasna vrnitev beguncev
30. 01. 2001 00.00
Več kot pet let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim je bila končana vojna v Bosni in Hercegovini, ima več kot milijon državljanov BiH še vedno status begunca, je na okrogli mizi, posvečeni vračanju beguncev, ki jo je ministrstvo BiH za begunce in človekove pravice priredilo v Banja Luki, dejal predsednik sveta ministrov BiH Martin Raguž. Pojasnil je, da na podlagi dostopnih podatkov danes še najmanj 625 tisoč državljanov BiH živi v 42 državah sveta, kjer imajo status begunca, v sami BiH pa je razseljenih več kot pol milijona njenih državljanov.
Izidi kvalifikacij za košarkarsko EP
30. 11. 2000 00.00
Favorizirana košarkarska moštva v kvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto v Turčiji še naprej zmagujejo, v ozadju pa se bije boj za preostala prosta mesta. V skupini D, v kateri igra tudi naša reprezentanca, so se Ukrajinci z zmago nad Belgijci zelo približali končnemu drugemu mestu. Nevarni so jim le še Makedonci, ki so bili tokrat v gosteh boljši od Portugalcev. Najbolj izenačeno je v skupini C, saj so se Nizozemci s tretjo zaporedno zmago prebili že na drugo mesto, v boju za nastop na EP pa so še prav vsa moštva z izjemo Švedske.
Hrvaška zavrnila protestno noto
30. 11. 2000 00.00
Hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani danes ni hotelo sprejeti protestne note slovenskega zunanjega ministrstva, v kateri slovenska vlada naselji Mlini in Škrile na levem bregu Dragonje razglaša za slovensko ozemlje in protestira zaradi ravnanja hrvaških oblasti do Jožka Jorasa, ki stanuje na mejnem območju. Jožko Joras je pri pristojnih slovenskih organih dobil status zaščitene osebe, za katero ne veljajo predpisi države, na ozemlju katere se nahaja.
Hrvaška ima novo ustavo
10. 11. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
Picula o odnosih s Slovenijo
24. 10. 2000 00.00
Odnosi s Slovenijo in reševanje vseh odprtih vprašanj med državama so med prvimi in najpomembnejšimi prednostnimi nalogami hrvaške zunanje politike, je danes, ko je govoril o odnosih med sosedami, izjavil hrvaški zunanji minister Tonino Picula na zasedanju parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Ob tem je poudaril, da imata državi skupne evropske ambicije. V zvezi z odprtimi vprašanji med državama, pa je Picula menil, da se je naprej potrebno lotiti lažjih, nato pa težjih vprašanj. Tako bi po njegovem mnenju bilo potrebno najprej rešiti vprašanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško, nato pa tudi vprašanje Piranskega zaliva.
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Marinček na obisku pri hrvaškem kolegu
11. 10. 2000 00.00
Danes se je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček z delegacijo mudil na uradnem obisku v Zagrebu, kamor ga je marca letos povabil hrvaški minister za znanost dr. Hrvoje Kraljević.
Hrvaška bo spremenila ustavo
16. 07. 2000 15.39
Predstavniški dom hrvaškega sabora je sinoči na izrednem zasedanju z večino glasov sprejel odločitev za začetek postopka spremembe ustave Republike Hrvaške, kar pomeni prvi korak pri prehodu iz polpredsedniškega v parlamentarni politični sistem. Razprava o spremembi ustave in oblikovanju načrta za te spremembe bo sledila jeseni.
Odstopil vodja HIS Ozren Žunec
21. 04. 2000 19.26
Vodja hrvaške obveščevalne službe (HIS) Ozren Žunec je zaradi nestrinjanja z reorganizacijo obveščevalne službe odstopil, je sinoči poročala hrvaška nacionalna televizija.
Hrvaška izboljšala faktor državnega tveganja
08. 04. 2000 09.49
Hrvaška je prvič po dveh letih v aprilski oceni državnega rizika angleške revija D&B International Risk&Payment, ki vsak mesec objavlja lestvico pokazateljev tveganja v posameznih državah, izboljšala svojo oceno državnega tveganja. Rating Hrvaške je aprila DB5a, s čimer je uvrščena na deveto mesto v regiji.
Hrvaška gospodarska rast
08. 04. 2000 09.09
Hrvaška naj bi po napovedih analitikov avstrijske banke Raiffeisen Zentralbank Austria (RZB) letos zabeležila 1,5-odstotno gospodarsko rast. Vzpodbudila naj bi jo predvsem večji obseg izvoza in večji turistični prihodki.
Delegacija hrvaškega OMO na obisku v Sloveniji
28. 02. 2000 18.49
Na povabilo predsednika OMO Jelka Kacina je danes na prvem obisku v Ljubljani delegacija odbora za zunanje zadeve predstavniškega doma hrvaškega sabora pod vodstvom predsednika odbora in podpredsednika hrvaškega sabora Zdravka Tomca. Hrvaška delegacija se je davi že na kratko srečala z gostiteljem Kacinom, nato pa so jo ločeno sprejeli predsednik republike Milan Kučan, predsednik DZ Janez Podobnik in minister za evropske zadeve Igor Bavčar.
Srečanje Račana in D'Aleme
17. 02. 2000 18.37
Hrvaški premier Ivica Račan je danes izrazil zadovoljstvo nad rezultati svoje prve evropske turneje, v okviru katere je obiskal Lizbono, Bruselj in Berlin, enakega mnenja pa je bil tudi glede obiska italijanskega kolega Massima D'Aleme v Zagrebu.
Budiša za sodelovanje z Mesićem
08. 02. 2000 21.29
Poraženi predsedniški kandidat HSLS-SDP Dražen Budiša je po objavi prvih izidov čestital zmagovalcu Stipetu Mesiću in izrazil upanje, da bo Mesić tesno sodeloval z vlado in parlamentom.
Nižje plače hrvaških politikov
03. 02. 2000 21.10
Nova hrvaška vlada premiera Ivice Račana je že na svoji prvi seji izpolnila eno glavnih predvolilnih obljub. Plače politikov in drugih visokih državnih uslužbencev je zmanjšala za 40 odstotkov in tako napovedala vsesplošno varčevanje.
Podpis koalicijske pogodbe o oblikovanju vlade
20. 01. 2000 21.21
Predsedniki šesterice strank SDP, HSLS, HSS, IDS, HNS in LS, ki so na hrvaških parlamentarnih volitvah dobile največ glasov, so podpisali koalicijsko pogodbo o oblikovanju vlade in vodstva sabora ter tako zagotovili osnovo za njuno stabilno delovanje. S tem so se strinjali, da sprejemajo odgovornost za oblikovanje vlade in vodstva sabora glede na nacionalne interese ter gospodarsko, politično in socialno stanje na Hrvaškem, pri tem pa še naprej verjamejo v napredek v državi. Program vlade bo izdelal kandidat za predsednika vlade, vodja SDP Ivica Račan s sodelavci, in sicer v soglasju šesterice in na osnovi programskih usmeritev strank šesterice. Koalicijski partnerji s podpisom pogodbe tudi soglašajo, da bodo mesta v vladi in na ministrstvih razdeljena glede na volilni izid na parlamentarnih volitvah. Tako bo 50 odstotkov funkcij pripadalo SDP, po 25 odstotkov pa njeni koalicijski partnerici HSLS in koaliciji četverice HSS, LS, HNS in IDS. Nova hrvaška vlada bo imela 19 ministrskih mest, 14 dosedanjih in 5 novih. Ivica Račan, ki bo za premiera imenovan 27. januarja, je potrdil, da bodo stranke takoj začele pogajanja za sestavo vlade, program vlade pa naj bi predstavil 9. februarja. Voditelji šesterice pa niso želeli govoriti o konkretnih imenih ministrstev in vodilnih mož sabora, pogovori o tem pa naj bi se začeli že takoj. Hrvaška vlada je po seji sporočila, da je pripravljena za prenos oblasti, enako pa velja tudi za vsa ministrstva.
Stranke o izidih hrvaških volitev
04. 01. 2000 13.00
Slovenske parlamentarne stranke niso izrazile pretiranega presenečenja nad izidi ponedeljkovih volitev na Hrvaškem. Njihovi predstavniki sicer pričakujejo izrazite notranje spremembe v sosednji državi, hkrati pa izražajo dokajšnjo mero previdnosti glede morebitnega izboljšanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Prvaki političnih strank tudi poudarjajo, da bo nova hrvaška vlada imela nehvaležno in težavno nalogo, ker bo morala reševati napake dosedanje politične elite.
Račan na pogovorih s Pahorjem in Kučanom
09. 12. 1999 18.09
Vodja opozicijske Socialdemokratske stranke Hrvaške (SDP) Ivica Račan je po današnjih pogovorih s predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem v Ljubljani opozoril, da slovensko-hrvaški odnosi na Hrvaškem trenutno niso predmet zaostrovanja, čeprav je država tik pred parlamentarnimi volitvami. Zatrdil je, da bo katerakoli hrvaška oblast po volitvah lahko lažje reševala odprta vprašanja, če slovenska stran Hrvaški ne bo postavljala ozemeljskih zahtev.
Iskanje rešitve za izhod iz ustavne krize
22. 11. 1999 16.24
Zdravstveno stanje hrvaškega predsednika Franja Tudjmana se je ponoči ponovno poslabšalo, je v Zagrebu danes sporočil zdravniški konzilij predsednika Tudjmana. Zaradi spremembe zdravstvenega stanja 77-letnega predsednika so zdravniki temu primerno prilagodili tudi njegovo intenzivno zdravljenje. Predsednik Tudjman leži po nujni operaciji na črevesju že dvaindvajseti dan v zagrebški bolnišnici Dubrava, zdravijo pa ga tudi zaradi vnetja potrebušnice. Njegovo stanje je bilo po podatkih zdravnikov v minulih dneh stabilno.