naročila
Airbus bo ameriški družbi prodal 30 letal
06. 07. 1998 09.47
Evropski konzorcij Airbus bo ameriški letalski družbi U.S. Airways prodal 30 reaktivnih letal. Gre za najnovejši korak evropskega proizvajalca v prizadevanjih, da se izenači z glavnim tekmecem, ameriškim gigantom Boeingom. Ameriška družba, ki je od Airbusa že naročila več kot 100 letal, bo sedaj kupila še 30 letal vrste A330-300. To je prvič, da se je neka ameriška letalska družba odločila za nakup Airbusovih letal s tehnološko izpopolnjenim računalniškim sistemom upravljanja letala - t.i. sistemom fly-by-wire. Boeing na tržišču že leta prevladuje s svojo klasično tehnologijo in je z novo tehnologijo šele pred kratkim postal konkurenčen evropskemu proizvajalcu. Sicer pa Airbusova prodaja letal na ameriško tržišče sovpada s proizvodnimi težavami Boeinga. V družbi U.S. Airways so povedali, da bo končna cena nakupa letal nižja od kataloške, to je 3,7 milijarde dolarjev, natančne vrednosti kupčije pa družba ni razkrila.
Družba British Airways bo prvič naročila airbuse
29. 06. 1998 08.08
Britanska letalska družba British Airways bo po poročanju časnika Sunday Times prvič kupila letala airbus. Po podatkih časnika bo predsedstvo družbe konec tedna sprejelo odločitev o nakupu 30 letal v skupni vrednosti 600 milijonov funtov. S tem bi družba British Airways zavrnila konkurenčno ponudbo ameriškega proizvajalca Boeing, ki po tradiciji opremlja floto British Airwaysa. Družba British Airways sicer novice o nakupu uradno doslej še ni potrdila, je zapisal časnik.
Nemški industrijski velikan Thyssen pričakuje povečanje dobička
27. 05. 1998 08.09
Nemška industrijska skupina Thyssen AG pričakuje v tekočem poslovnem letu, ki se konča 30. septembra, občutno povečanje dobička na podlagi povečanih naročil v prvih šestih mesecih fiskalnega leta, sporoča njihov predstavnik. Skupna naročila znašajo 21,9 milijarde nemških mark, v primerjavi z lanskimi 18 milijardami. V prvi polovici leta je tako dobiček pred obdavčitvijo narasel na 863 milijonov mark z 631 milijonov v letu 1997, zato namerava skupina v fiskalnem letu 1998 delničarjem izplačati precej višje dividende.
Romunija kupila šest ameriških vohunskih letal Shadow-600
25. 05. 1998 07.50
Romunija je kupila šest ameriških vohunskih letal vrste Shadow-600, vrednih skupaj 20 milijonov dolarjev, so sporočili z obrambnega ministrstva v Bukarešti. Daljinsko vodena letala, znana tudi pod kratico UAV (Unmanned aerial vehicle) je Romunija naročila v sklopu pogodbe med romunsko vojsko in ZDA ter naj bi jih dostavili v kratkem. Uporablja se jih za zbiranje informacij, slikanje oddaljenih ciljev, vodenje izstrelkov in zavajanje protiletalske obrambe. Podatke in slike letala Shadow-600 posredujejo na zemljo prek avtomatskih povezav. Romunski program posodobitve vojaške opreme vključuje dvajset projektov sodelovanja z veliki prozivajalci orožja.
Potrditev naročila evropskih vojaških helikopterjev
19. 05. 1998 15.14
Francoska, nemška, italijanska in nizozemska vlada so konzorciju NHIndustries uradno potrdile odločitev o proizvodnji evropskega transportnega vojaškega helikopterja NH-90, se je danes izvedelo v gospodarskih in vladnih krogih omenjenih držav. Proizvodnja naj bi stekla konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, prve pošiljke novega helikopterja pa naj bi dostavili leta 2003.
Na prvi seji se je sestala t.i. Podobnikova komisija
06. 05. 1998 16.59
Na svoji prvi seji se je danes sestala komisija za preprečevanje oškodovanja družbenega in državnega premoženja ter za zavarovanje javnega interesa, ki jo vodi podpredsednik vlade Marjan Podobnik.
ABB dobil posel v Mehiki
01. 05. 1998 09.46
Švicarsko-švedski koncern ABB bo v mehiškem Monterreyju sodeloval pri gradnji plinske elektrarne, vrednost posla pa znaša 250 milijonov dolarjev. Naročnik gradnje nove elektratrne, ki naj bi jo v omrežje priključili januarja 2000, je mehiška državna družba za preskrbo z električno energijo Comision Federal de Electricidad. Pogodba predvideva, da bo ABB med drugim dostavil dve plinski turbini, pripadajoča parna generatorja in dve parni turbini. Podobna naročila je ABB dobil tudi iz Tajvana, Velike Britanije in ZDA.
Boeingovi načrti
29. 04. 1998 07.49
Ameriški letalski koncern Boeing predvideva, da bo v prihodnjih 20 letih prodal 17.650 letal v skupni vrednosti 1,25 bilijona dolarjev. Kot je po skupščini koncerna povedal vodja oddelka za civilna letala Ron Woodward, Boeing ne izključuje možnosti, da se bo zaradi azijske gospodarske krize v prihodnjih petih letih zmanjšal obseg naročil iz Azije za približno 150 letal. Tudi evropski letalski konzorcij Airbus je v minulih tednih ocenil, da bo v prihodnjih 20 letih dobil naročila v vrednosti 1,2 bilijona dolarjev.
Nemška elektroindustrija si obeta boljše čase
18. 04. 1998 11.52
Po mnenju sekretarja nemške Zveze elektrotehniške in elektroindustrije Wernerja Schmidta naj bi rast proizvodnje nemške elektroindustrije letos znašala od štiri do pet odstotkov. Povpraševanje iz tujine se po njegovih besedah ne zmanjšuje, pa tudi domača naročila se počasi povečujejo. Schmidt je v pogovoru za gospodarski časnik Handelsblatt med drugim menil, da bo do konca leta v elektroindustriji delo našlo še 25.000 do 30.000 ljudi, tako da bi bilo skupno število zaposlenih v tej panogi približno za tri odstotke večje kot konec leta 1997. Tedaj so podjetja zaposlovala približno 850.000 ljudi. Od leta 1991 se je namreč število zaposlenih v elektroindustriji stalno zmanjševalo. Pred sedmimi leti je bilo samo v zahodni Nemčiji v elektroindustriji zaposlenih 1,1 milijona ljudi.
Urad za varstvo potrošnikov bo preveril pravilnost postopka
24. 02. 1998 12.05
Na javni razpis Urada za varstvo potrošnikov za sofinanciranje svetovalne dejavnosti s področja varstva potrošnikov v letu 1998 so se prijavili trije ponudniki. Kot sporoča Urad za varstvo potrošnikov, ki deluje v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, so se na razpis prijavili Zveza potrošnikov Slovenije, Zavod za varstvo potrošnikov in Varstvo potrošnikov Celje.
Grčija naročila švedsko telekomunikacijsko opremo
09. 02. 1998 09.12
Švedska telekomunikacijska družba Ericsson je prek trgovinskega partnerja Intracom dobila naročilo Grčije, vredno 200 milijonov dolarjev. Ericsson bo v skladu s podpisanim dogovorom Grčiji naslednjih pet let dobavljal opremo za posodobitev telefonskega omrežja in osnovne celice tipa AXE.
ZDA: Decembra občuten padec industrijskih naročil
07. 02. 1998 09.22
Ameriška industrija je decembra lani zabeležila najmočnejši padec naročil v zadnjih petih letih. Vrednost naročil je znašala 336,2 milijarde dolarjev, kar je za 2,5 odstotka manj kot mesec poprej, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. Novembra se je vrednost naročil v ameriški industriji povzpela za 2,4 odstotka, zadnji padec pa je ameriška industrija zabeležila maja lani. Kot je sporočilo ministrstvo, so se najbolj zmanjšala naročila v letalski industriji. Lani se je vrednost naročil v povprečju povečala za 5,3 odstotka.
Iberia kupuje 76 airbusov in 16 boeingov
04. 02. 1998 08.23
Španska letalska družba naj bi po pisanju španskega časnika El Pais v okviru modernizacije svoje flote kupila 76 letal airbus, 16 letal pa naj bi naročila pri ameriškem proizvajalcu Boeing. Kot navaja časnik, naj bi vrednost naročila znašala 550 milijard pezet, kar je eden najvišjih zneskov v zgodovini evropskega civilnega letalstva.
Reuters obtožen vdora v sistem konkurenčne agencije in kraje informacij
03. 02. 1998 08.28
Ameriški zvezni preiskovalci so prišli na sled novim dokazom, ki pričajo o tem, da je največja svetovna tiskovna agencija Reuters kradla informacije agencije Bloomberg.
Letalska družba Olympic Airways kupila osem boeingov
30. 12. 1997 08.20
Grška letalska družba Olympic Airways je naročila osem Boeingovih potniških letal tipa 737-800. Vrednost naročila je 408 milijonov ameriških dolarjev, je v Seattlu sporočil ameriški proizvajalec letal Boeing. Prva letala naj bi Boeing letalski družbi Olympic Airways dobavil v začetku leta 2000. Dvomotorna letala so opremljena z motorji tipa CFM56, ki jih proizvaja CFMI - mešano podjetje ameriškega General Electrica in francoske skupine SNECMA.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Povečana proizvodnja v predelovalni industriji
28. 10. 1997 00.00
Raven proizvodnje v predelovalni industriji se je oktobra v primerjavi s septembrom povečala kar za 43 točk, vendar pa se je glede na lanski oktober znižala za dve točki. Skupna naročila so dosegla absolutno najvišjo in prvič tudi pozitivno vrednost v celotnem opazovanem obdobju. V primerjavi s septembrom se je raven skupnih naročil povečala za 16 točk, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bila višja za 10 točk. Podobno velja tudi za izvozna naročila. V primerjavi z mesecem poprej so bila višja za 12 točk, za 15 točk pa so presegla tudi enako obdobje lani. Zaloge so se oktobra glede na september znižale za šest točk, glede na lanski oktober pa za pet točk.