narod
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
Portugalci ne upajo igrati v Barceloni
26. 10. 2000 00.00
Portugalska nogometna zveza je odpovedala prijateljsko tekmo z reprezentanco Katalonijo, ki bi morala biti odigrana na stadionu Nou Camp v Barceloni konec decembra. Razlog je preprost - portugalski zvezdnik Figo, ki je pretekli konec tedna videl, kaj si Katalonci mislijo on njem po prestopu k tekmecu iz Madrida. "Žaljivke in grožnje niso letele le nanj, ampak tudi na portugalski narod," je dejal predstavnik za javnost pri portugalski zvezi Jose Carlos Freitas.
ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.
Koštunica zaprisegel kot novi jugoslovanski predsednik
08. 10. 2000 00.00
V kongresnem Centru Sava je po ustanovnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma jugoslovanske skupščine na njuni prvi skupni seji zaprisegel novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predsednik Koštunica je po zaprisegi povedal, da je to "velik zgodovinski trenutek za Jugoslavijo, njen narod in za Srbijo ter Črno goro". Na zasedanju je bila navzoča večina poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah 24. septembra.
Kučan za Srbijo po evropskih merilih
08. 10. 2000 00.00
Ko bo Srbija izpolnila evropske kriterije, ne bo nobene ovire, da Slovenija ne bo z vsem svojim znanjem in izkušnjami pomagala Srbiji odpirati vrata v evropske ustanove, v Svet Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, v Združene narode in kasneje tudi v Evropsko unijo, če bo srbski narod tako želel, je za radio Zeleni val danes dejal predsednik republike Milan Kučan.
Položaj v državi se normalizira
06. 10. 2000 00.00
Novoizvoljeni jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v današnjem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom v Beogradu ocenil, da se položaj v Srbiji postopoma normalizira. "Kriza je za nami", je menil Koštunica in poudaril, da je ZRJ krizo premostila z dostojanstvom, odločnostjo in obvladovanjem položaja. "Zmagal je narod," je še dejal Koštunica. Koštunica je ob tej priložnosti tudi čestital Rusiji za vlogo, ki jo je odigrala ob kriznih razmerah v ZRJ. Pred poslopjem jugoslovanske skupščine v Beogradu se je medtem zbralo že več kot 100.000 ljudi, proti središču jugoslovanske prestolnice pa se še valijo nove množice. Zbrane naj bi nagovoril tudi Koštunica.
Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po
Spomenik generalu Maistru pred MORS
06. 10. 2000 00.00
Danes so na slovesnosti pred stavbo obrambnega ministrstva odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru. Slavnostni govornik je bil obrambni minister Janez Janša, ki je ob tem poudaril, da je Maister ob razpadu kraljevine Avstro-Ogrske začutil priložnost za nastanek slovenske državnosti, zaradi česar je vse svoje znanje in vojaške izkušnje namenil uresničitvi tega cilja. Po njegovih besedah je Maister dobil nalogo, da organizira vojaško obrambo in zavarovanje slovenskih strateških interesov, ta dogodek pa lahko štejemo kot glavno politično odločitev za ustanovitev Slovenske vojske za obrambo severne meje in novo nastajajoče slovenske države. Spomenik je delo akademskega kiparja Boštjana Putriha.
Dienstbier predlaga imuniteto za Miloševića
04. 10. 2000 00.00
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju Balkana Jiri Dienstbier je v pogovoru za britanski BBC predlagal, da bi dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zagotovili imuniteto pred kazenskim pregonom v zameno za njegov umik z oblasti. Dienstbier je sicer priznal, da njegov predlog vzbuja moralne zadržke, vendar bi bil po njegovem mnenju miren Miloševičev odhod bolj ugoden za srbski narod kot pa morebitna obsodba dosedanjega predsednika ZRJ na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Stavkovni val v Srbiji se je medtem razširil tudi na službo, ki posreduje informacije po telefonu, je poročal beograjski radio B2
Še en slovenski "ne"
02. 10. 2000 00.00
Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.
OVSE pozval Miloševića k odstopu
28. 09. 2000 00.00
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pozvala k odstopu. "Predsednik Milošević je očitno izgubil na volitvah.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Prvi skupni tabor SLS+SKD
10. 09. 2000 00.00
Na
Presenečenja na taboru SLS+SKD
10. 09. 2000 00.00
Na mariborskem snežnem stadionu je potekal 1. tabor združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Dober mesec pred volitvami so
Arhar in Bučar o Sloveniji in EU
02. 09. 2000 00.00
Še zadnja okrogla miza na deseti Dragi mladih z naslovom Kaj bo jutri pomembno za naš obstoj je v dopoldanskih urah potekala v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Spregovorila sta guverner Banke Slovenije France Arhar in predsednik prvega slovenskega parlamenta France Bučar. Slednji je uvodoma poudaril, da slovenska politična elita še ni dala nobenega odgovora na vprašanje, kakšno je mesto Slovenije v EU in v svetu in kako bo v tem svetu obstajala. Slovenski narod se je balkaniziral in ne drži koraka z razvito Evropo. To breme ga ovira, da bi deloval kot moderna družba, je menil Bučar.
Odprt 6. bienale slovenske grafike
01. 09. 2000 00.00
V Jakčevem domu v Novem mestu so nocoj odprli 6. bienale slovenske grafike in podelili nagrade. Veliko nagrado, poimenovano Otočec, je prejel eden od utemeljiteljev slovenske grafike Vladimir Makuc, nagradi Novega mesta pa grafika Nataša Mirtič in Črtomir Frelih. Bienale bo odprt do konca oktobra. Pokroviteljstvo nad bienalom je prevzel predsednik države Milan Kučan, ki je bienale tudi odprl.
Srečanje verskih voditeljev
30. 08. 2000 00.00
Vrhunsko srečanje Združenih narodov med verskimi in duhovnimi voditelji, ki se ga udeležuje več kot tisoč predstavnikov 70 veroizpovedi, se je v torek nadaljevalo s plenarnim delom, na katerem so med drugimi spregovorili generalni sekretar ZN Kofi Annan, idejni oče srečanja lastnik družbe CNN Ted Turner, predstavnik budističnega duhovnega vodje iz Tibeta dalajlame Drikung Chetsang Rinpoche, vatikanski kardinal Francis Arinze ter generalni sekretar Svetovne lige muslimanov Abdulah al Obaid. Zanimiv je bil govor Teda Turnerja, ki naj bi nekoč izjavil, da je krščanstvo za slabiče. Turner je dejal, da ni mogel sprejeti nauka, da gredo v nebesa le kristjani, kjer je potemtakem po njegovem mnenju velik dolgčas. Turner zdaj verjame, da se bog na različne načine izraža vsem ljudem in si želi, da bi živeli v miru, ne pa, da "se čimprej pošiljamo v onostranstvo". Vrhunec dneva pa je bil nastop predstavnika dalajlame, ki je prenesel besede duhovnega voditelja. Dalajlama je zavrnil udeležbo na verskem vrhu, potem ko so ga prireditelji povabili le na drugi del, ki bo potekal v hotelu Waldorf Astoria, medtem ko je Kitajska preprečila njegov nastop v Generalni skupščini. Rinpoche je v govoru med drugim dejal, da na svetu ne more biti miru, dokler bo vladala revščina, socialna krivičnost, zatiranje, propadanje okolja ter dokler bodo veliki in mogočni še naprej teptali majhne in šibke. Da morajo različne vere razviti medsebojno razumevanje in spoštovanje. Ob njegovem govoru je več kot 1000 verskih voditeljev zapustilo dvorano, preostali pa so navdušeno ploskali. Kitajska je na vrh poslala svojo versko delegacijo in njen voditelj Fu Tieshen se je v govoru obregnil ob poskuse vmešavanja v suverenost držav v imenu zaščite verskih pravic, čeprav dalajlame ni izrecno omenjal. Papež Janez Pavel II je skupini poslal sporočilo, ki ga je prebral kardinal Francis Arinze, v katerem je dejal, da so problemi s katerimi se sooča človeštvo tako kompleksni in veliki, da jih posameznik ali posamezni narod ne more reševati ločeno od drugih, prav tako tudi boj za mir ne more biti le delo diplomatov in politikov.
Karadžić odgovoren za posilstva
13. 08. 2000 00.00
Ameriško sodišče v New Yorku je razrešilo tožbo petnajstih posiljenih žensk iz Bosne in Hercegovine. Te
Bajuk jutri z vodstvom SAZU
07. 08. 2000 12.56
Predsednik vlade Andrej Bajuk bo jutri obiskal Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), kjer se bo z vodstvom SAZU pogovarjal o odnosu med državo ter znanostjo in umetnostjo in o pomenu, ki ga imata znanost in umetnost za narod in državo.
Romi želijo biti priznani
28. 07. 2000 20.58
Mednarodna romska unija (IRU) je ob koncu petega svetovnega kongresa Romov v Pragi sprejela nov statut, v katerem od mednarodnih organizacij zahteva, da Rome priznajo kot narod, in ne le kot narodnostno skupino. Z novim statutom želijo predvsem demokratizirati IRU in s tem izboljšati položaj Romov v svetu, je zapisano v sklepnem dokumentu kongresa. Štiridnevnega kongresa se je udeležilo kakih 250 delegatov iz 40 držav.
Veliko pesnikov, malo bralcev
15. 07. 2000 13.19
Italijani so narod pesnikov: na polotoku vsak dan objavijo štiri nove knjige poezije ali podelijo kako več ali manj znano priznanje za liriko. Toda verzov, ki so v glavnem izdani na lastno pest, v Italiji ne bere skoraj nihče, je poročal italijanski časnik Il Messaggero. Na več tisoč ljubiteljskih pesnikov pride le nekaj sto bralcev. ''Nič čudnega,'' meni neki italijanski literarni poznavalec. ''Ta poezija je v večini primerov nerazumljiva.''
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
Slovesna maša v spomin na Friderika Barago
02. 07. 2000 19.54
V Knežji vasi pri Dobrniču na Dolenjskem so danes v okviru Baragovih dni v spomin na slovenskega misijonarja in jezikoslovca, t.i. apostola Indijancev, Friderika Ireneja Barago (1797-1868), ki je kot misijonar vse svoje življenje posvetil ohranjanju zadnjih ostankov indijanskih plemen v Severni Ameriki in njihove kulture, pripravili slovesno mašo, ki jo je ob somaševanju domačih župnikov daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode.
Osrednja prireditev ob dnevu državnosti
25. 06. 2000 14.23
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, je sinoči potekala slavnostna seja DZ, nato pa še osrednja državna prireditev. Predsednik DZ Janez Podobnik je na slavnostnem parlamentarnem zasedanju posebej izpostavil dejstvo, da je ravno v tej dvorani pred devetimi leti s takratno parlamentarno odločitvijo, ki je odražala plebiscitno voljo ljudi in vzdušje celotne Slovenije - postavljen nov evropski mejnik. ''Z njim smo Slovenci na zemljevid Evrope pogumno in odločno vrisali svoj življenjski prostor - prostor, ki smo ga z veliko nacionalnega navdiha, zveste navezanosti in žilave vztrajnosti ohranjali in obvarovali skozi dolga stoletja'', je poudaril slavnostni govornik.
Letošnje romanje na Brezje slovesnejše
24. 06. 2000 17.41
Na današnjem tradicionalnem, že 32. slovenskem romanju bolnikov, invalidov in starejših se je zbralo več tisoč romarjev iz vse Slovenije. Letošnje srečanje je bilo po besedah beograjskega nadškofa Franca Perka, ki je v navzočnosti slovenskih škofov vodil letošnje bogoslužje, še slovesnejše, saj poteka v svetem letu, je poročal Radio Slovenija.
Spravna spominska slovesnost
19. 06. 2000 08.47
Pri breznu pod Krenom v Kočevskem Rogu je bila včeraj že deseta spominska spravna slovesnost. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode, ki je bil v svoji pridigi kot vedno kritičen do povojne oblasti in prejšnje slovenske vlade.
NATO in ZDA ogrožata stabilnost
12. 06. 2000 22.00
Predsednik kitajskega parlamenta Li Peng, ki se mudi na tridnevnem obisku v Beogradu, je danes nagovoril poslance obeh domov skupščine ZRJ ter člane jugoslovanske in srbske vlade. Dejal je, da zveza NATO in Združene države Amerike predstavljata grožnjo stabilnosti v svetu in izpostavil, da bo Kitajska tako kot doslej podpirala prizadevanja ZRJ za ohranitev državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.
Nova igra iz serije Settlers
31. 05. 2000 13.14
Novembra bo na trg prišla nova igra iz serije Settlers, tokrat že njen četrti del. Glavna novost igre bo večji poudarek na grajenju kolonije kakor na samem oboroževanju. Z večjo razvitostjo vaše civilizacije pa bo tudi vaša vojska avtomatično postajala močnejša. Poleg standardnih narodov v podobnih strateških igrah bo v Settlers 4 na voljo tudi narod ''The Dark Tribe'' - Temno pleme, ki se bo razvijalo z uničevanjem naselbin drugih narodov. Živeli bodo na opuščenih in zanemarjenih predelih, z uničevanjem drugih plemen pa se bo večala njihova moč.
Nikkei se krepi
29. 05. 2000 10.50
Najpomembnejše delnice na osrednjem azijskem borznem parketu v Tokiu so se danes v povprečju podražile. Osrednji indeks 225 delnic Nikkei je trgovanje sklenil pri vrednosti 16,245.44 točke, kar je 237,30 točke oz. 1,48 odstotka več kot konec minulega tedna. Borzni trgovci višjo ceno delnic utemeljujejo z njihovo nizko ceno v preteklih dneh, ki je vzpodbudila investitorje k večjim vlaganjem.