narodi
Rupel opozoril na odgovornost sveta
02. 09. 2001 00.00
Na svetovni konferenci proti rasizmu v južnoafriškem Durbanu je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel poudaril pomen globalne odgovornosti za varstvo človekovih pravic.
Volitve na Vzhodnem Timorju uspeh
30. 08. 2001 00.00
Volilna udeležba na prvih demokratičnih volitvah na Vzhodnem Timorju je po prvih podatkih presegla 90 odstotkov.
Milošević zahteva izpustitev
26. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega predsednika ZRJ Miloševića so pred nizozemskim sodiščem zahtevali njegovo izpustitev iz zapora, ker naj bi bila aretacija in pripor nezakonita.
Dvajseto Srečanje treh dežel
25. 08. 2001 00.00
Na Brezju je potekalo slovesno bogoslužje v okviru Srečanja treh dežel, ki ga že 19 let organizirajo ljubljanska, celovška in videmska nadškofija.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Rupel o prihodnosti EU
11. 07. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel je v svojem govoru posebej predstavil pričakovanja in interese Slovenije ob vstopu v Unijo. Ne bi nas smel motiti pojem federacije, če gre za federacijo nacionalnih držav, ki ohranjajo pristojnosti na področjih, kot so jezik, kultura, izobraževanje, umetnost. Evropska unija bi se lahko imenovala Združeni narodi Evrope ali Nacionalne države Evrope, je poudaril minister Rupel v današnjem govoru pred veleposlaniki držav članic EU in držav kandidatk v Sloveniji.
Dunaj v ritmu tehna
07. 07. 2001 00.00
Več sto ljudi je danes po ulicah Dunaja zaplesalo v ritmih tehno glasbe na zabavi Love Parade, ki letos poteka v znamenju miru, strpnosti in razumevanja med narodi. Po navedbah organizatorjev naj bi se sprevoda udeležilo med 300.000 in 400.000 ljudi, medtem ko policija ni želela razkriti števila udeležencev. Za varnost naj bi skrbelo kakih 400 policistov, zdravstvene službe pa plesoče oskrbujejo z vodo
Spominska slovesnost na Podljubelju
09. 06. 2001 00.00
V spomin na 56. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča na Podljubelju, podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bila danes spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam druge svetovne vojne. Na prostoru edinega tovrstnega taborišča na slovenskih tleh so se zbrali taboriščniki koncentracijskih taborišč, interniranci, nekdanji politični zaporniki ter druge žrtve nacifašizma in njihovi bližnji, nekateri celo iz Francije, Avstrije in Italije. Slavnostni govornik na prireditvi, ki sta jo obogateno s kulturnim programom pripravila občina Tržič in koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Naslednice so enakopravne
05. 06. 2001 00.00
Slovenska vlada bo sporazum o nasledstvu nekdanje SFRJ obravnavala do konca meseca, ko naj bi ga predstavniki petih držav naslednic tudi podpisali. Kot je dejal Mejak, je za Slovenijo pomembno, ker je uspela doseči, da je to sporazum enakopravnih naslednic, kar je zapisano tudi v preambuli sporazuma. Pogajalci se še vedno niso zednili pri vprašanju vračila dolga podružnic Ljubljanske banke, ki znaša okoli milijarde dolarjev. Mejak zatrjuje, da so hranilne vloge le zrno sukcesijske ''vroče kaše'', pogajalci pa so z njimi skušali prisiliti Slovenijo k pristanku na zanjo slabši sporazum. Edina možna rešitev je, tako Mejak, da vsaka država poskrbi za svoje varčevalce - za sporne hranilne vloge je namreč jamčila skupna država. S tem se strinjajo bosanski in makedonski pogajalci, Hrvaška pa je doslej poskrbela le za dve tretjini svojih varčevalcev. Mejak zavrača arbitražo in predlaga, naj države vrnejo dolg iz sredstev, ki jih bodo dobile pri delitvi premoženja.
Hindujci odslej s posebnimi oznakami
22. 05. 2001 00.00
Afganistanski minister za vero je sporočil, da bodo morali Hindujci v Afganistanu poslej nositi posebne oznake na oblačilih. Talibanska vlada, ki nadzira 95 odstotkov Afganistana, je še sporočila, da bo odlok začel veljati takoj, ko bo mogoče.
Bavarska podpora Sloveniji
21. 05. 2001 00.00
Predsednik Bavarskega deželnega zbora Johann Böhm, ki se z delegacijo mudi na obisku pri nas in se je dopoldan srečal s predsednikom DZ Borutom Pahorjem in slovenskimi poslanci, je izrazil podporo dežele Bavarske vključevanju Slovenije v EU in zvezo Nato. Posebej je poudaril, da so v EU za zdaj le germanski in romanski narodi in da je zdaj čas, da se vanjo vključijo tudi slovanski narodi. Bavarske goste naj bi sprejel še slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
V Makedoniji razmeroma mirno
18. 05. 2001 00.00
Na severu Makedonije je danes razmeroma mirno. Makedonski predsednik Boris Trajkovski pa se je v Skopju sestal z visokimi predstavniki makedonskih vojaških in policijskih enot, ki delujejo v operaciji na severu in zahodu Makedonije. Na pogovorih so se posvetili zlasti varnostnim razmeram v državi in prihodnjim akcijam makedonskih vojaških sil na območju Kumanova, kjer albanski skrajneži nadzirajo osem vasi.
Na severu Makedonije mirno
18. 05. 2001 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika makedonske vlade je bilo ponoči in zjutraj na severu Makedonije mirno. Makedonska vlada je za nedoločen čas prekinila vojaške operacije proti albanskim skrajnežem v vaseh na severu Makedonije, ki naj bi jih že v četrtek zapustilo okoli 1500 prebivalcev. Po podatkih organizacije Ovse in tamkajšnjega Rdečega križa pa naj bi na evakuacijo v kraju Lipkovo zahodno od Kumanova čakalo še približno 6000 prebivalcev.
Izšla knjiga o pekrskih dogodkih
17. 05. 2001 00.00
Maribor je v minulem stoletju nekajkrat odigral ključno vlogo v borbi za slovenske nacionalne interese. Po prvi svetovni vojni se je general Rudolf Maister uprl avstroogrski hegemoniji in Maribor s Štajersko priključil Sloveniji, leta 1941, tri tedne po nacistični okupaciji in tri dni po Hitlerjevem obisku v mestu, so mariborski mladinci izvedli prvo oboroženo akcijo proti okupatorju v Sloveniji, leta 1991 pa so ob pekrskih dogodkih Mariborčani rekli "ne" Jugoslovanski ljudski armadi, ki se je postavila v službo velikosrbstva, je dejal Marjan Žnidarič na današnji predstavitvi knjige Začelo se je v Pekrah, ki jo je ob desetletnici pekrskih dogodkov in vojne za samostojno Slovenijo izdala mestna občina Maribor.
Dogovor o prednostnih nalogah
15. 05. 2001 00.00
Četrto plenarno srečanje prvega delovnega omizja Pakta stabilnost za Jugovzhodno Evropo, t.j. za demokratizacijo in človekove pravice, je bilo zelo uspešno, saj je 58 delegacij doseglo konsenz o prihodnjih usmeritvah, je danes v Portorožu povedal predsedujoči delovnega omizja, namestnik posebnega koordinatorja pakta stabilnosti Donald Kirsch. Delegacije so določile štiri prednostna področja delovanja: vračanje beguncev, mediji, medetnični odnosi in čezmejno sodelovanje ter izobraževanje in mladi.
ZN o pomoči najrevnejšim na svetu
14. 05. 2001 00.00
V Bruslju se je danes začela konferenca Združenih narodov o pomoči najmanj razvitim državam, na kateri bodo o potrebnih ukrepih razpravljali voditelji ali visoki predstavniki 49 najrevnejših držav na svetu, predstavniki držav, ki pomoč nudijo, in predstavniki številnih mednarodnih organizacij. Odprtja konference, ki bo trajala do 20. maja, so se med drugim udeležili generalni sekretar ZN Kofi Annan, generalni direktor Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Mike Moore in tudi trenutno predsedujoči EU, švedski premier Goeran Persson.
Premirje v času OI 2004?
14. 05. 2001 00.00
Mednarodni olimpijski komite, Grčija in Združeni narodi si prizadevajo, da bi med olimpijskimi igrami 2004 v Atenah obudili staro antično idejo in v času trajanja iger dosegli premirje po celem svetu. Po zamisli vseh pobudnikov, naj bi premirje veljalo vsaj od otvoritve iger 13. avgusta 2004, pa nato vseh 17 dni, kolikor bodo igre trajale. V antični Grčiji je bilo tovrstno premirje med sicer vojskujočimi se polisi tradicionalno in mestne države so načrte za nove spopade oblikovale pred in po igrah.
Bela hiša kaznuje ZN
11. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom je včeraj izglasoval povračilne ukrepe proti Združenim narodom, ki po dolgoletnem članstvu predstavnika ZDA pred tednom dni niso izvolile v komisijo za človekove pravice. Kljub nasprotovanju Busheve administracije, predvsem zaradi skrbi za bodoče odnose s to mednarodno organizacijo, je predstavniški dom ameriškega kongresa glasoval v razmerju 252 proti 165 za zadržanje plačila dolgov ZDA, o katerih so se šele pred kratkim dogovorili, da jih bodo plačali. Po mnenju nekaterih članov doma so želeli na ta način opozoriti na krivico.
Bernik prejel Herderjevo nagrado
09. 05. 2001 00.00
Na Dunaju je rektor tamkajšnje univerze Georg Winckler danes sedmerici umetnikov in znanstvenikov iz srednje in vzhodne Evrope izročil Herderjeve nagrade za leto 2001. Dobil jo je tudi slovenski slikar, grafik, kipar in pesnik Janez Bernik. Nagrade, poimenovane po pisatelju, filozofu in teologu Johannu Gottfriedu von Herderju, od leta 1963 podeljuje Univerza na Dunaju v sodelovanju s skladom Alfreda Toepferja iz Hamburga.
Papež sklenil šestdnevno potovanje
09. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je na trgu v prestolnici Malte La Valletti daroval mašo, ki se je je udeležilo okoli 200.000 ljudi oziroma skoraj polovica prebivalstva otoka, kjer je kar 98 odstotkov prebivalcev katolikov. Sveti oče je Maltežane med mašo pozval, naj vztrajajo v veri.
Kučan in Groendahlova o širjenju EU
08. 05. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel predsednico norveškega parlamenta Kirsti Kolle Groendahl, s katero sta se pogovarjala o različnih vidikih širjenja EU, precej pozornosti pa sta namenila tudi aktivnostim in izkušnjam Norveške oziroma Slovenije v zvezi s sodelovanjem in formalnim vključevanjem v unijo. Gostjo je v tem okviru posebej zanimal potek pogajanj Slovenije z EU in podpora slovenske javnosti vključevanju v EU.
Papež molil na Golanski planoti
07. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Siriji na Golanski planoti, enem izmed žarišč spora na Bližnjem vzhodu, molil za mir. Papež je v ruševinah grške pravoslavne cerkve v mestu Kuneitra prebivalstvo območja pozval, naj "zruši zidove sovraštva in razkola". Po več desetletjih vojne in sovražnosti je po papeževih besedah sedaj potrebno zgraditi "svet pravičnosti in solidarnosti". Mesto je bilo med izraelsko zasedbo med letoma 1967 in 1974 popolnoma uničeno, sirska oblast pa se je odločila, da mesto v spomin na agresijo pusti porušeno.
Papež pozval k resničnemu miru
05. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II., ki je danes v okviru romanja po poteh Svetega Pavla iz Grčije prispel na štiridnevni obisk v Sirijo, je med sprejemom na letališču v Damasku pozval k "resničnemu miru" na Bližnjem vzhodu in se zavzel za "nov način razumevanja in spoštovanja med narodi" tega območja. Sirski predsednik Bašar Asad, ki je skupaj z drugimi visoki državnimi in verskimi predstavniki pričakal papeža, pa je poglavarja rimokatoliške cerkve zaprosil za podporo Siriji, Libanonu in Palestincem pred izraelskim zatiranjem. Sirija je dežela, kjer je apostol Pavel na poti v Damask sprejel krščansko vero. Danes je v Siriji med sedemnajstimi milijoni prebivalcev okoli dva milijona kristjanov.
Annan za odpis dolgov revnim
03. 05. 2001 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je na rednem srečanju Ekonomskega in socialnega sveta OZN (ECOSOG) s predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) pozval k upoštevanju potreb najrevnejših držav, ki jih pretresi v svetovnem gospodarstvu najbolj prizadevajo. Srečanje med predstavniki ECOSOG in IMF ter SB pripravijo vsako leto v New Yorku po spomladanskih zasedanjih obeh mednarodnih finančnih organizacij. Annan je udeležence srečanja pozval, naj se osredotočijo na boj proti revščini v svetu in na doseganje ciljev, zapisanih v deklaraciji po vrhunskem srečanju tisočletja lansko jesen na sedežu ZN v New Yorku.
Sudanu grozi huda lakota
03. 05. 2001 00.00
Zaradi dolgotrajne suše v Sudanu približno 600.000 Sudancem grozi huda lakota in "humanitarna katastrofa velikih razsežnosti", so iz Kartuma sporočili Združeni narodi, ki so mednarodno skupnost že pozvali, naj pomaga tej afriški državi, v kateri še vedno divja državljanska vojna.
V Trstu proslavili 60-letnico OF
30. 04. 2001 00.00
Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) sinoči v Kulturnem domu v Trstu pripravila proslavo ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte z bogatim kulturnim programom, v katerem so sodelovali pihalni orkestri in pevski zbori, ki delujejo v okviru ZSKD, in mladi recitatorji. Slavnostni govornik je bil predsednik SKGZ Rudi Pavšič.
Ugrabitelji izpustili potnike
27. 04. 2001 00.00
Po napetih pogajanjih se je v Sudanu davi nekrvavo končala ugrabitev etiopskega vojaškega letala. Ugrabitelji, študenti etiopske vojaške akademije, so se po večurnih pogovorih s predstavniki Rdečega križa in Združenimi narodi predali na letališču v sudanski prestolnici Kartum in izpustili vseh 50 potnikov letala.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
195144ukanović za razvezo s Srbijo
27. 03. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na novinarski konferenci v Ženevi ponovil željo svoje republike po "mirni razvezi s Srbijo", preden bi "dve suvereni državi morda vzpostavili novo zvezo". Po njegovem prepričanju bi lahko Srbija in Črna gora kot suvereni državi sklenili novo zvezo, ki bi temeljila na treh skupnih točkah: diplomaciji, obrambi in monetarni zvezi. 195144ukanović je še povedal, da je po lanskem oktobru, torej po padcu Slobodana Miloševića, nastopilo bolj mirno in demokratično obdobje. Črnogorski predsednik je tudi pojasnil, da v republiki živi okoli 7 odstotkov Albancev, ki pa so v dobrih odnosih z ostalimi narodi.
Grki in Belgijci najmanj strpni
27. 03. 2001 00.00
Grki in Belgijci so najmanj strpni med narodi Evropske unije, je pokazala raziskava, katere izide so objavili na Dunaju. Najbolj strpni do manjšin so Skandinavci. Med Grki je nestrpnih kar 27 odstotkov, med Belgijci pa 25 odstotkov. Kar 33 odstotkov Švedov je strpnih, sledijo jim Finci (32 odstotkov) in Nizozemci (31 odstotkov). Raziskava je tudi pokazala, da se sicer majhnemu deležu Evropejcev zdi, da jih manjšine ogrožajo oziroma da ogrožajo socialni mir in ugodnosti v njihovi državi. Večina Evropejcev sicer ni naklonjena sprejemanju tujcev, vendar pa jih kar 61 odstotkov meni, da so do tega pojava ambivalentni oziroma "pasivno tolerantni".