narodna
Originala prvič v Sloveniji
21. 11. 2000 00.00
Letos poteka 450 let od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja. Knjigi sta svetovni unikat, saj sta se ohranili samo v enem izvodu, ta pa hrani avstrijska nacionalna knjižnica. Narodna in univerzitetna knjižnica pripravlja ob tej pomembni obletnici bogato razstavo vseh slovenskih tiskov iz 16. stoletja. Razstavo bo v četrtek, 23. novembra, ob 20. uri v galeriji Cankarjevega doma odprl predsednik države Milan Kučan.
Prireditvi v spomin Miri Mihelič
09. 11. 2000 00.00
Ob 15-letnici smrti Mire Mihelič (1912-1985), pomembne književnice in prevajalke ter podpredsednice mednarodnega PEN v obdobju med letoma 1973 in 1985, sta slovenski PEN in SAZU pripravila simpozij o ustvarjalnem in javnem delu Mire Mihelič, Narodna in univerzitetna knjižnica pa razstavo pisateljičinih rokopisov, prvih tiskov, dokumentov in fotografskega gradiva iz življenja Miheličeve.
Umrla Lidija Šentjurc
06. 11. 2000 00.00
V Ljubljani je danes umrla narodna herojinja in nosilka partizanske spomenice Lidija Šentjurc. V okviru nekdanje Jugoslavije je opravljala vrsto pomembnih političnih funkcij. Med drugim je bila ministrica za prosveto in komunalne zadeve, podpredsednica Zveze ljudske skupščine ter članica predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.
Volitve v Azerbajdžanu
05. 11. 2000 00.00
V Azerbajdžanu danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih 4,3 milijona volilnih upravičencev izbira med 409 kandidati iz 13 strank ali koalicij poslance v 125-članski parlament. Volišča bodo zaprli ob 16. uri, prve izide volitev pa je pričakovati jutri zjutraj. Kot kažejo predvolilne raziskave javnega mnenja, ima največ možnosti za zmago stranka Novi Azerbajdžan predsednika Hejdarja Alijeva, ki upa, da bo na volitvah dobila tričetrtinsko večino v parlamentu. S tem bi sin predsednika države Hejdarja Alijeva, Ilham, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države. Opozicijske stranke trdijo, da se dobički, ki jih prinaša naftna industrija, porabljajo neracionalno, življenjski pogoji prebivalcev pa so po njihovem še vedno slabi. Opozarjajo tudi na razširjenost korupcije in na pomanjkljivo varstvo človekovih pravic. Med najresnejše opozicijske skupine sodijo reformistično krilo stranke Narodna fronta, stranka Musavat (Sloga) in razmeroma mlada Stranka narodne neodvisnosti, ki jo vodi karizmatični Etibar Mamedov. Volitve bo spremljalo prek 150 neodvisnih opazovalcev, večina iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Sklep o ustanovitvi narodne banke
02. 11. 2000 00.00
Črnogorski parlament je včeraj sprejel sklep o ustanovitvi narodne banke Črne gore, s katero bi republika vzpostavila lastni monetarni sistem in se tako še dodatno osamosvojila od Srbije. Za vladni predlog je glasovalo 37 poslancev, sedem se je glasovanja vzdržalo, medtem ko se opozicijski poslanci glasovanja niso udeležili. Parlament sicer šteje 78 poslancev.
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Parlamentarne volitve v Sloveniji
15. 10. 2000 00.00
V Sloveniji so se začele tretje parlamentarne volitve po osamosvojitvi države, na katerih bo več kot milijon in pol volivk in volivcev odločalo o sestavi državnega zbora v naslednjem mandatu . Približno 3500 volišč v državi bo odprtih od 7. do 19. ure, poleg tega pa bo po napovedih odprtih še 31 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini, kjer bodo lahko svojo volilno pravico uresničili še slovenski izseljenci. Za 90 poslanskih mest se po zadnjih podatkih državnega statističnega urada poteguje 1007 kandidatk in kandidatov. Po enega poslanca bosta izvolili italijanska in madžarska narodna skupnost: 2786 pripadnikov italijanske narodne skupnosti z volilno pravico bo lahko oddalo glasove le za enega kandidata, 7183 pripadnikov madžarske narodne skupnosti z volilno pravico pa bo izbiralo med petimi kandidati. Večina kandidatov nastopa na listah političnih strank, neodvisnih kandidatov pa je sedem. Od 16 list kandidatov v vseh volilnih enotah nastopa 11 list političnih strank. Za izvedbo volitev skrbi približno 24.000 ljudi, od tega 22.500 članov volilnih organov. Za izvedbo volitev so pristojne Republiška volilna komisija (RVK) ter volilne komisije desetih volilnih enot (od tega dve volilni enoti narodnosti), 88 okrajnih volilnih komisij in volilni odbori na voliščih.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Retrospektiva Klimt in ženske
24. 09. 2000 00.00
Osrednji muzej avstrijske umetnosti bo otvoril retrospektivo z naslovom Klimt in ženske, ki jo sestavlja sto del Gustava Klimta, posvečenih ženskam. Ob robu razstave bodo organizirane tudi številne tematske konference.
Peterle obiskal zamejske Slovence
05. 08. 2000 16.51
Zunanji minister Lojze Peterle je danes obiskal vas Štandrež pri Gorici, kjer so ga domačini seznanili s problematiko Jeremitišča, zaselka ob Štandrežu, kjer namerava goriška občina ponovno razlastiti slovensko zemljo, da bi nadgradila postajališče za tovornjake, t.i. avtoport. Peterle, ki ga je na obisku spremljal sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelikan, je slovenskim prebivalcem Štandreža obljubil konkretno pomoč, saj je po njegovem vloga zunanjega ministra tudi pri reševanju težav, ki jih imajo slovenski ljudje v Italiji in ne samo na relaciji Rim-Ljubljana. Obljubil je, da se bo takoj pogovoril s krajevnimi politiki, ki jih bo srečal nocoj v majhni vasici Sedilis pri Čenti (Tarcento), kamor je povabljen kot slavnostni govornik na slovesnosti ob prazniku miru.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 11.07
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.Bistvene novosti bodo nastopile s 1. januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava, personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah. Za izdelavo bosta skrbeli pooblaščeni podjetji Cetis in Mirage, ki sta bili izbrani na podlagi zakona o javnih razpisih in vladnega odloka o naročilih zaupne narave. Podobno kot zdaj pri osebnih izkaznicah bo državljan na upravni enoti izpolnil vlogo, ko se bo tudi odločil, ali bo potno listino prejel po pošti oz. bo osebno prevzel na upravni enoti. Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na potnem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Nadaljevanje izredne seje DZ
19. 07. 2000 07.24
Državni zbor danes nadaljuje izredno sejo in hitro zakonodajno obravnavo zakona o mladinskih svetih, nato pa naj bi prešel na skrajšani postopek pri obravnavi novele zakona o političnih strankah ter odločanje o predlogu obvezne razlage prvega stavka 27. člena zakona o denacionalizaciji ter hitro obravnavo zakona o zagotavljanju vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina.
Predsedniške volitve v Mehiki
02. 07. 2000 20.15
V Mehiki so se danes začele predsedniške volitve, ki bodo morda pomenile spremembo na oblasti in konec najdaljšega obdobja enostrankarske vladavine na svetu. Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da ima vladajoča Institucionalna revolucionarna stranka (PRI) le še za las prednosti pred opozicijo.
Vračilo starih deviznih vlog
01. 07. 2000 11.47
Banke v Srbiji bodo 3. julija začele z dolgo napovedovano akcijo izplačevanja t. i. starih deviznih hranilnih vlog tudi v devizah, tisti, ki imajo raje zlato, pa se bodo lahko odločili za zlatnike v vrednosti 150 nemških mark, kolikor znaša letošnji obrok vračila dolga deviznim varčevalcem.
Pridobitev Narodne galerije
19. 06. 2000 14.13
<A HREF=http://www.ng-slo.si/ target=_blank> Narodna galerija </A>v Ljubljani je pridobila 29 del najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov iz obdobja med obema vojnama. Gre za t.i. BožičLangusovo zbirko, najpomembnejšo donacijo Narodni galeriji v zadnjih desetih letih. Darovalca del, med katerimi so platna impresionistov Jakopiča, Jame in Sternena, sta Zora Božič in Milan Langus. Zbirka bo na ogled od 22. junija do 31. avgusta. Razstavo bo ta četrtek ob 20. uri odprl minister za kulturo Rudi Šeligo.
Spremembe v Črni gori
17. 06. 2000 18.57
Črnogorska vlada je sprejela štiri uredbe, ki urejajo zunanjetrgovinsko in carinsko poslovanje, in tako prevzela vse pristojnosti zvezne države na teh področjih. Podpredsednik vlade Ljubiša Krgović je za podgoriške Vijesti povedal, da je bil ta ukrep nujen zaradi delovanja zvezne države v škodo Črne gore in zaradi varstva njenih interesov. Sprejete so uredbe o carinskem poslovanju, o zunanji trgovini, o sanitarnem, tržnem, veterinarskem in kmetijskem nadzoru ter uredba o prometu vrednostnih papirjev in finančnem tržišču.
Zvišanje ključnih obrestnih mer
15. 06. 2000 17.59
Švicarska narodna banka je danes zvišala ključno obrestno mero za 0,5 odstotka na tri odstotke, stopnjo Liborja pa je določila med tremi in štirimi odstotki. Ukrep švicarske narodne banke je bil po mnenju bančnih analitikov pričakovan, saj je zvišanje posledica nedavnega zvišanja obrestnih mer, za katerega se je odločila Evropska centralna banka. Slednja je pretekli teden prav tako zvišala ključno obrestno mero za pol odstotka, in sicer na 4,25 odstotka.
Atos - na meji zemlje in neba
25. 05. 2000 16.01
Narodna in univerzitetna knjižnica je pripravila razstavo, Mladinska knjiga pa pesniško-fotografsko izdajo o Atosu, grški Sveti gori, skozi stoletja vse do danes najpomembnejšega žarišča duhovnosti in kulture krščanskega Vzhoda.
Lov na mjanmarsko opozicijo
16. 05. 2000 18.59
V Mjanmaru je vojska zajela 95 pripadnikov največje opozicijske stranke Narodna liga za demokracijo (NLD). Kot je danes sporočila stranka, ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, je med pripadniki tudi 12 članov parlamenta, od katerih je eden obsojen na devetletno zaporno kazen, osem poslancev pa na sedemletne zaporne kazni. Razlog za obsodbe ni znan.
SNB prodala 6,5 tone zlata
11. 05. 2000 15.46
Narodna banka Švice (SNB) je od začetka maja prodala že približno 6,5 tone zlata, so danes sporočili iz centralne banke. SNB namerava do konca prihodnjega septembra na trg poslati še 120 ton zlata.
Meščanska slika v Narodni galeriji
10. 05. 2000 09.45
Od danes do 31. avgusta bo v <a href=http://www.ng-slo.si/ target=_new>Narodni galeriji</a> v Ljubljani razstava slikarstva prve polovice 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije. Galeristi so jo naslovili Meščanska slika in zanjo iz svojih bogatih depojev izbrali 143 slik ducata slikarjev. Več slik bo sploh prvič razstavljenih in predstavljenih v spremnem katalogu. Avtorica razstave je voditeljica kustosov v Narodni galeriji Barbara Jaki. Razstavo Meščanska slika bodo slovesno odprli nocoj ob 20. uri v novem krilu galerije na Puharjevi ulici.
Švicarska narodna banka prodaja zlato
02. 05. 2000 14.36
Švicarska narodna banka je začela zmanjševati zlate rezerve. Tako namerava do konca septembra na trg poslati do 120 ton zlata. Pri tem gre za prvi del programa prodaje skupno 1300 ton zlata, so danes sporočili iz banke.
Rekordni dobitek na češkem lotu
12. 04. 2000 08.33
Nek češki igralec na srečo je zadel okoli 1,7 milijona evrov, kar je rekordna vsota češke različice lota Sportka, je sporočila češka narodna loterija Sazka. Pravila igre so preprosta, igralci Sportke med 49 številkami izberejo šest številk, žrebanje pa poteka pred televizijskimi kamerami vsako sredo in nedeljo. Najvišja vsota denarja doslej je bila podeljena lani junija, ko je nek igralec zadel okoli 1,65 milijona evrov. Januarja letos pa sta si dva Čeha razdelila 2,98 milijona evrov.
Dodik proti koaliciji z nacionalisti
11. 04. 2000 19.56
Nacionalistična Srbska demokratska stranka (SDS) je na sobotnih občinskih volitvah zmagala v 47 od 54 občinah v Republiki srbski, v katerih so doslej prešteli glasove.
Vse izdaje Prešernovih Poezij skozi čas
09. 04. 2000 20.12
<A HREF=http://www.nuk.uni-lj.si/ target=_blank>Narodna in univerzitetna knjižnica</A> je v počastitev Prešernovega leta pripravila pregled vseh izdaj pesnikovih Poezij skozi čas, od leta 1847 do 1999, skupno 156 izdaj, od tega devet v rokopisni in 147 v knjižni obliki. Razstava ima naslov Prešernove Poezije - knjiga, ki je oblikovala Slovence. Slovesno jo bodo odprli v torek, 11. aprila, ob 11. uri v razstavni dvorani NUK. Avtor razstave je Samo Kristan. Gradivo je razvrstil v tri sklope - Poezije 1847, Slovenske izdaje Prešernovih pesmi in Prevodi.
Makedonska Stopanska banka v grških rokah
05. 04. 2000 13.25
Največja makedonska banka, Stopanska banka, je po prodaji paketa 80 odstotkov delnic prešla v večinsko grško last. Narodna banka Grčije (NBG) je postala 65-odstotni lastnik, po deset odstotkov kapitala Stopanske banke pa sta prevzeli Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodna finančna korporacija (IFC).
Granić predsednik nove stranke
02. 04. 2000 18.28
Na ustanovnem zasedanju je danes nova hrvaška stranka Demokratski center (DC) v Zagrebu za predsednika stranke izvolila Mateja Granića, za njegovo namestnico Vesno Škare-Ožbolt. Oba sta pred časom izstopila iz Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) in napovedala ustanovitev te stranke. Na zasedanju so sprejeli tudi program in statut stranke ter izvolila tri podpredsednike in člane delovnih teles.