nasa

Atlantis pristal na Cape Canaveralu

29. 05. 2000 12.59

Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.

Slovo Atlantisa od MVP

27. 05. 2000 17.13

Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadka se je po skoraj šestih dneh skupnega poleta z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), zunanjih in notranjih popravilih in vzdrževalnih delih na postaji, davi 381 kilometrov nad Kazahstanom ločil od MVP in bo v ponedeljek pristal na Zemlji.

Williams in Voss sestavila ruski vesoljski žerjav

22. 05. 2000 19.20

Ameriška astronavta Jeffrey Williams in James Voss sta danes na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) uspešno zaključila skoraj sedemurni vesoljski sprehod, med katerim sta sestavila ruski teleskopski tovorni žerjav Strela (Puščica) in uresničila še več drugih nalog.

Pojav La Nina pojenjuje

11. 05. 2000 20.07

Ameriški znanstveniki iz agencije NASA so sporočili, da vremenski pojav La Nina, ki je v zadnjem letu dni pošteno kvaril vreme v večjem delu ameriške celine, pojenjuje, vendar letošnje poletje še ne bo nič manj razburkano kot lansko.

Planetoid Kleopatra ima obliko pasje kosti

08. 05. 2000 08.06

Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila radarsko podobo planetoida (asteroida) 216 Kleopatra, ki je zelo podoben kosti za psa. Gre za podolgovato telo, dolgo 217 in široko 94 kilometrov, ki je na obeh koncih širše kot v sredini. Po NASA gre za prvo radarsko podobo kakega asteroida iz pasu med Marsom in Jupitrom, ki so jo dobili v laboratoriju Arecibo v Portoriku, kjer imajo največji radijski teleskop na svetu. Teleskop ima premer 305 metrov. Astronomi poznajo Kleopatro že od leta 1880, toda o njeni obliki niso vedeli ničesar. V času radarskega ''snemanja'' je bil planetoid oddaljen od Zemlje 171 kilometrov. Po mnenju strokovnjakov NASA ni možnosti, da bi Kleopatra kdaj trčila z Zemljo. Znanstveniki menijo, da ima asteorid nenavadno obliko zato, ker je nastal ob trčenju dveh večjih teles, njegovo barvo pa naj bi pojasnjevala velika vsebnost kovine, niklja in železa.

Planetoid Kleopatra ima obliko pasje kosti

07. 05. 2000 09.27

Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila radarsko podobo planetoida (asteroida) 216 Kleopatra, ki je zelo podoben kosti za psa.

Ostanki satelita zadeli južnoafriške farme

03. 05. 2000 07.58

Pred kratkim je na neko južnoafriško farmo, 75 kilometrov vzhodno od Cape Towna, z neba padla velikanska kovinska krogla in na površju pustila dvajsetcentimetrsko udrtino. Že naslednji dan je en meter široka krogla padla na neko drugo farmo v bližini omenjenega mesta. Čeprav bi bilo padanje krogel prav lahko kakšen nenavaden meteorološki pojav, je ameriška vesoljska agencija NASA kmalu zatem povedala, da so skrivnostne krogle pravzaprav ostanki satelita delta, ki so ga izstrelili leta 1996. Kot so povedali, so pričakovali, da bodo krogle pristale nekje na južnem delu Afrike. Čeprav v zadnjih 40 letih ni bil zaradi podobnih vesoljskih smeti nihče poškodovan, bo ameriška vlada plačala odškodnino vsakomur, ki bi ga zadel kakšen podoben predmet, je povedal Nick Johnson, ki je pri agenciji NASA odgovoren za ostanke iz orbite.

Atlantis čaka na izstrelitev

30. 04. 2000 19.59

Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo izstrelitev vesoljskega raketoplana Atlantis uresničila šele 18. maja.

Spodletel amaterski polet v vesolje

31. 03. 2000 08.11

Skupini približno 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, ki je minuli konec tedna nameravala na severu Nevade izstreliti prvo ljubiteljsko raketo v vesolje, je podvig zaradi slabega vremena spodletel.

Observatorij žarkov gama bodo iztirili

28. 03. 2000 08.36

Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo morebiten nenadzorovan padec kakih 15 ton težkega znanstvenega satelita Gama Ray Observatory (GRO) Compton na Zemljo preprečila tako, da ga bo 3. junija letos iztirila sama in bo padel v vzhodni del Tihega oceana.

Izstrelili znanstveni satelit Image

26. 03. 2000 11.25

V vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so z izstrelitvene ploščadi 2 West točno ob napovedanem času in v prvem poskusu ob 21.34 in 43 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško tristopenjsko nosilno raketo delta 2 vrste 7326 opremljeno z dodatnimi tremi štartnimi motorji na trdno gorivo. Raketa je dosegla začasno nizko polarno orbito s prizemljem 185 in odzemljem 1078 kilometrov, kasneje pa bo v močno eliptično orbito utirila satelit Image (Imager for Magnetopause-to-Aurora Global Exploration) ameriške vesoljske agencije NASA.

Strokovnjaki poškodovali satelit Hessi

25. 03. 2000 08.59

V kalifornijskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) je na 75 milijonov dolarjev vrednem umetnem satelitu Hessi (High Energy Solar Spectroscopic Imager) ameriške vesoljske agencije NASA med napačnim preizkušanjem prišlo do tako resnih poškodb, da bodo morali njegovo izstrelitev preložiti za najmanj pol leta.

NASA skriva podatke o odpravi?

24. 03. 2000 12.57

Ameriška vesoljska agencija NASA je ostro in brezpogojno zanikala novico o tem, da naj bi ji bila že vnaprej znana okvara, ki je morda povzročila neuspeh njene zadnje vesoljske odprave na Marsu.

Poslej na Mars bolj premišljeno

15. 03. 2000 09.51

Po lanskih dveh neuspelih poletih ameriških samodejnih vesoljskih sond za raziskovanje Marsa naj bi neodvisna komisija za preiskavo Marsovega programa ameriške vesoljske agencije NASA predlagala korenito spremembo načina ameriških raziskav Marsa, ki naj bi vključevala tudi povečanje stroškov.

NASA objavila zanimivi sliki Ia in Evrope

10. 03. 2000 11.09

Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila novi sliki Jupitrovih naravnih satelitov Io in Evropa, ki ju je lani fotografirala samodejna vesoljska sonda Galileo. Fotografije, posnete med zadnjim obletom Ia 22. februarja letos, sonda zdaj še pošilja na Zemljo, pred objavo pa jih bo treba obdelati, zato jih bodo objavili pozneje.

Končano devetdnevno kartografiranje Zemlje

21. 02. 2000 20.14

Posadka ameriškega raketoplana Endeavour je končala devetdnevno radarsko kartografiranje Zemlje. Astronavti so v tem času vsaj dvakrat posneli tri četrtine zemljine površine, ali več kot 100 milijonov kvadratnih kilometrov. Nasa je tudi že pokazala računalniško obdelane posnetke, s katerimi bodo izdelali doslej najpopolnejše tridimenzionalne zemljevide našega planeta.

NASA prenehala iskati sondo Mars Polar Lander

21. 02. 2000 08.40

Ameriškla vesoljska agencija NASA se je ponovno odločila, da bo vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), ki je izginila 3. decembra lani, prenehala iskati. Do odločitve je prišlo potem, ko se je izkazalo, da sta signala, ki so ju z radioteleskopom Stanfordske univerze v Palo Altu v Kaliforniji zaznali 18. decembra lani in 4. januarja letos, zemeljskega izvora.

Izstrelili Endeavour

11. 02. 2000 20.09

V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Floridi so danes ob 18.45 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39A izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, v katerem je šestčlanska ameriško-nemško-japonska posadka.

Drugo odštevanje za Endeavour

09. 02. 2000 16.01

Sinoči ob 23.30 po srednjeevropskem času se je začelo odštevanje pred nameravano petkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour, prvo letošnjo izstrelitvijo raketoplana.

Preložili izstrelitev Endeavourja

01. 02. 2000 18.06

Strokovnjaki ameriške vesoljske agencije NASA so se odločili, da vesoljski raketoplan Endeavour, ki bi ga morali izstreliti že sinoči ob 18.47 po srednjeevropskem času, teoretična možnost za to pa je bila še za drevi, ne bo poletel pred 9. februarjem.

Našli vzrok za svetlikanje Rimske ceste

17. 01. 2000 09.27

Po podatkih zadnjih opazovanj satelita FUSE (Far Ultraviolet Spectroscopic Explorer), ki raziskuje nebo v oddaljenem ultravijoličnem obsegu valovnih dolžin, povzroča svetljenje Rimske ceste na tisoče eksplozij supernov.

Minotaur ostal na izstrelišču

15. 01. 2000 20.15

Na ameriškem vesoljskem izstrelišču Vandenberg v Kaliforniji so danes dvakrat zaman poskušali izstreliti prvo novo nosilno raketo ameriškega vojaškega letalstva minotaur, ki bi morala utiriti več manjših satelitov.

Discovery uspešno pristal

28. 12. 1999 18.38

Na 33. letališki stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi je davi ob 1:00,47 po srednjeevropskem času po skoraj natanko osmih dneh poleta in 119 obkrožitvah Zemlje pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko vesoljcev.

Taurus uspešno utiril Kompsat in Acrimsat

22. 12. 1999 08.50

V ameriškem vojaškem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so danes izstrelili štiristopenjsko nosilno raketo na trdno gorivo taurus (T4), ki je v polarno orbito uspešno utirila južnokorejski večnamenski satelit Kompsat in vesoljsko plovilo Acrimsat ameriške vesoljske agencije NASA.

Mars Polar Lander se ne oglasi

07. 12. 1999 08.15

Strokovnjaki Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) ameriške vesoljske agencija NASA v kalifornijski Pasadeni po treh dneh in šestih neuspešnih poskusih še vedno upajo, da bodo prejeli kakšen signal ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander, ki naj bi v petek zvečer po srednjeevropskem času dosegla površje rdečega planeta.

Trčenja med galaksijami

24. 11. 1999 07.58

Dan potem, ko je prva kitajska vesoljska ladja izvedla uspešen polet, so v ZDA objavili odkritje, do katerega so se z večletnim raziskovanjem s pomočjo ameriško-evropskega vesoljskega teleskopa Hubble dokopali astronomi. Hubble sicer že od prejšnje sobote ne deluje več, ker je v okvari.

Utrinke bomo lahko opazovali tudi na računalnikih

17. 11. 1999 20.41

Na našem nebu se je v teh dneh začela prava mala gneča z utrinki. Zemlja je namreč prvič po letu 1966 sekala krožnico kometa Tempel-Tuttle, pravzaprav njegov rep. Utrinke lahko od včeraj do konca novembra najbolje opazujemo ob jasnih nočeh v Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.

V Angliji posebna turistična ponudba za vesoljce

17. 11. 1999 07.05

S posebno turistično ponudbo za vesoljce želi angleška vasica Bedlington osvojiti nova tržišča. Obiskovalci iz vesolja bodo imeli precejšnje popuste v frizerskih salonih, butikih in supermarketih. Po nižji ceni se bodo lahko vpisali tudi v jezikovne tečaje, da bi se naučili tamkajšnjega narečja. Turistične točke Bedlingtona bodo za vesoljce na voljo tudi na CD-romih, ki jih bodo leta 2001 skupaj z ekspedicijo Nase poslali na Mars. Nasa je prek interneta pozvala, naj ji pošljejo gradivo za boljšo obveščenost prebivalcev drugih planetov.

Novo leto 900 metrov pod zemljo

16. 11. 1999 16.08

Francoski speleolog Michel Siffre bo dočakal novo leto 900 metrov pod zemljo, kjer namerava ostati več mesecev brez ure in telefona, tako da prehoda v novo leto ne bo mogel zaznati.

Ozonska luknja se je nekoliko zmanjšala

07. 10. 1999 10.43

Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da se je ozonska luknja nad Antarktiko letos nekoliko zmanjšala v primerjavi s septembrom lani. Ozonska luknja nad Antarktiko je septembra 1998 znašala rekordnih 27,2 milijona kvadratnih kilometrov, letošnje satelitske meritve pa so pokazale, da se je zmanjšala na 25,4 milijona kvadratnih kilometrov.