nasilje
Spopadi v indonezijski provinci
07. 10. 2000 00.00
V spopadu domačinov in priseljencev v indonezijski provinci Zahodni Irian je bilo ubitih 21 ljudi, ranjenih pa približno 40 oseb. Spopad je izbruhnil, ko so borci za neodvisnost dvignili zastavo zvezde jutranjice, s katero naj bi se identificirala njihova država. Policija je zastavo odstranila, demonstranti pa so se uprli.
Ivanov potrdil srečanje z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Slobodan Milošević si kot predsednik največje stranke v državi, Socialistične stranke Srbije, želi tudi v prihodnje imeti pomembno politično vlogo, je danes v Beogradu izjavil ruski zunanji minister Igor Ivanov po srečanju z Miloševićem. Na novinarski konferenci sicer ni povedal, kje sta se sestala, dodal pa je, da si dosedanji jugoslovanski predsednik želi mirne rešitve krize v ZRJ brez zatekanja k sili. Ivanov je še povedal, se je danes srečal tudi z novim predsednikom države Vojislavom Koštunico, dosedanjim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem ter patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavlom. Milošević je po srečanju v svoji prvi izjavi za javnost, potem ko je opozicija prevzela nadzor v prestolnici, dejal, da nasilje in nemiri ogrožajo in slabijo delovanje države, kar je samo v interesu sovražnikov. Ivanov naj bi mu prenesel tudi pozdrave ruskega predsednika Vladimirja Putina, skupaj z upanjem in željami Moskve po mirni rešitvi sedanjih problemov v ZRJ ob spoštovanju zakonov in ustave, brez vmešavanj od zunaj. Na srečanju Miloševića in Ivanova je bil navzoč tudi minister Jovanovič. Miloševićevo izjavo so prebrali na televizijski postaji, ki je pod nadzorom Jugoslovanske levice, ki jo vodi njegova soproga Mira Marković.
Nasilje se stopnjuje
05. 10. 2000 00.00
Po neuspešnih nočnih pogajanjih med Palestinci in Izraelci se nasilje na Bližnjem vzhodu stopnjuje. Izraelski radio je danes poročal, da je izraelski premier Ehud Barak odpotoval v Izrael in da se po vsej verjetnosti ne bo udeležil predvidenega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom v egiptovskem letovišču Šarm el Šejk. Arafat je po poročanju radia ves čas zavračal podpis sporazuma o premirju z Izraelom, ki so ga izdelali ob pomoči ZDA.
Protesti pred češkim veleposlaništvom
04. 10. 2000 00.00
Okoli 100 demonstrantov - nasprotnikov ekonomske globalizacije je popoldan protestiralo pred češkim veleposlaništvom. Razlog njihovega protesta je bilo nasilje čeških policistov nad demonstranti minuli teden v Pragi, med njimi pa je bilo tudi nekaj Slovencev.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Nasilje na Zahodnem bregu
30. 09. 2000 00.00
Že tretji dan divjajo na Zahodnem bregu in v Gazi spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi enotami, v katerih je bilo doslej ranjenih vsaj 60 Palestincev, mrtvih pa je vsaj sedem. V razdeljenem Hebronu na Zahodnem bregu je bilo ranjenih vsaj deset Palestincev, ki so metali kamenje in molotovke na izraelske varnostne sile. V Gazi pa je zdravniško pomoč iskalo vsaj petdeset Palestincev. Po izjavah očividcev so Izraelci uporabili gumijaste naboje in solzivec. V Jeruzalemu pa so po izjavah izraelske policije Palestinci metali kamenje v avtomobile in avtobuse, 'pri čemer naj bi bil ranjen en turist. Stotine Palestincev je protestiralo v mestu Nablus. Izraelske varnostne oblasti so v noči na soboto poročale o streljanju na Zahodnem bregu, vendar ni bil nihče ranjen. Poleg tega so v bližini mesta Ramala palestinski protestniki z molotovkami napadli izraelske objekte.
Indonezija obljublja, da bo razorožila milice na Zahodnem Timorju
21. 09. 2000 00.00
Indonezijski koordinacijski minister za politične, socialne in varnostne zadeve Susilo Bambang Yudhoyono je Varnostnemu svetu Združenih narodov obljubil, da bo njegova vlada prihodnji teden začela razoroževati proindonezijske milice, ki so po referendumu o neodvisnosti na Vzhodnem Timorju sprožile divjaški val nasilja, to pa zdaj nadaljujejo na Zahodnem Timorju, kjer mučijo begunce z Vzhodnega Timorja, pobijajo humanitarne delavce in sodelujejo pri oboroženih vpade čez mejo med zahodnim in vzhodnim delom otoka. Indonezijska vlada naj bi pripadnike milic razoroževala v več stopnjah. Prva, prepričevalna faza, v kateri naj bi pripadniki milic predajali orožje prostovoljno bo trajala do 24. septembra, nato pa naj bi jim ga začeli odvzemati s silo. Minister Yudhoyono je hkrati zavrnil možnost obiska delegacije VS, podobni tisti lansko jesen, v kateri je bil tudi slovenski veleposlanik Danilo Tuerk, sedaj pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve. Indonezijski minister je dejal, da bi bila misija VS v tem trenutku kontraproduktivna, ker bi vzbudila vtis, da mednarodna skupnost ne zaupa indonezijskim oblastem in sprožila negativne odzive med indonezijskim prebivalstvom. V diplomatskih krogih vlada tiho razumevanje za tako stališče, saj naj bi bilo nasilje na Zahodnem Timorju uperjeno ne samo proti vzhodnotimorskim beguncem, ampak tudi poskus diskreditacije predsednika Abdurrahmana Wahida, ki skuša državo po desetletjih diktature popeljati na pot demokracije.
Na listi Nove stranke večinoma ženske
15. 09. 2000 00.00
Nova stranka (Nova), ki bo nastopila v vseh volilnih enotah, je edina stranka, ki bo imela na kandidatni listi večinoma ženske, je na novinarski konferenci povedal predsednik stranke Gorazd Drevenšek, ki je skupaj s tiskovno predstavnico Barbaro Rebolj in tajnikom Blažem Babičem ponovno predstavil ključne točke njihovega volilnega programa. Stranka se po njihovih besedah zavzema za politiko enakopravnosti, ustreznejšo socialno politiko, sodoben izobraževalni sistem in vojaško nevtralnost Slovenije. Ena njihovih ključnih točk pa je tudi evroskepticizem. Po njihovem je Evropska unija zasnovana na diskriminatornem načelu, saj pravila igre niso enaka za vse, zato bi Slovenija morala pretehtati smiselnost dosedanjega vključevanja vanjo.
Ugrabitelji na Jolu so posiljevali talke
12. 09. 2000 00.00
Finec Risto Vahanen, eden izmed štirih talcev, ki so jih minulo soboto muslimanski uporniki po več kot štirih mesecih in pol izpustili s filipinskega otoka Jolo, je v pogovoru za finsko televizijo MTV3 povedal, da so ugrabitelji posiljevali nekatere ugrabljene ženske. "Ne želim povedati imen, žrtve pa so želele, da bi svet izvedel, kaj je vodja upornikov Robot storil", je povedal Vahanen.
Indonezijsko sodstvo začelo preiskavo
01. 09. 2000 00.00
Indonezijski pravosodni organi so začeli preiskavo proti 19 osumljencem - med njimi so tudi trije indonezijski generali -, ki naj bi bili odgovorni za nasilje na Vzhodnem Timorju po referendumu, na katerem so se prebivalci otoka avgusta lani izrekli za neodvisnost.
Bono v Sarajevu
28. 08. 2000 00.00
Pevec irske skupine U2 Bono Vox se je prejšnji teden mudil v Sarajevu, kjer je na tamkajšnjem 6. mednarodnem filmskem festivalu predstavil film Wima Wendersa Hotel za milijon dolarjev (The million dollar hotel). Bono je za film, v katerem glavni vlogi igrata Mel Gibson in Milla Jovovich, napisal glasbo, sodeloval pa je tudi pri scenariju filma. Na letošnjem sarajevskem filmskem festivalu je bilo na sporedu 115 filmov iz 35 držav, med njimi Lepota po ameriško in Animal factory v režiji Steva Buscemija. Bono je v Sarajevu, kjer sta ga spremljali soproga in hčerki, že drugič. Prvič je prestolnico BiH obiskal v okviru svetovne turneje v letih 1997 in 1998. Bono je v Sarajevu znan predvsem po tem, da je obsodil nasilje srbskih sil nad prebivalstvom BiH med vojno med letoma 1992 in 1995.
Italijani objavili seznam pedofilov
23. 08. 2000 00.00
Italijanski dnevnik Libero je v današnji številki objavil seznam imen pedofilov, ki so bili obsojeni zaradi spolnih deliktov zoper mladoletne osebe. Kot piše dnevnik, želijo s tem obvestiti ljudi, da bodo lahko zaščitili svoje otroke.
Policija pojasnjuje incident na Metelkovi
16. 08. 2000 00.00
Pomočnik policijske
Indija obtožuje Pakistan
15. 08. 2000 00.00
Indijski premier Atal Behari Vajpayee je danes v govoru ob dnevu indijske neodvisnosti obtožil Pakistan, da v Kašmirju, ki je razdeljen na indijski in pakistanski del, podpira teroristično kampanjo in podpihuje nasilje. Dejal je še, da je Kašmir del indijskega ozemlja in da se Pakistan moti, če misli drugače. Vajpayee je poudaril željo kašmirskega prebivalstva po vzpostavitvi miru v Kašmirju. Pakistan je tisti, ki po njegovih besedah preprečuje kakršenkoli poskus sklenitve premirja.
Odločno proti desnim nasilnežem
13. 08. 2000 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera zagotovil, da bodo odločilno ukrepali proti skrajnodesničarskim nasilnežem v Nemčiji. "Ustavili bomo neonaciste v Nemčiji," je za nedeljsko izdajo italijanskega časnika dejal Fischer.
Začetek novega obdobja med ZDA in Hrvaško
10. 08. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes v Washingtonu sestala s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, premierom Ivico Račanom in zunanjim ministrom Toninom Piculo. Mesić je ob tej priložnosti Albrightovi izročil visoko hrvaško odličje za njen prispevek k demokratičnim spremembam in reševanju krize v Jugovzhodni Evropi. Albrightova je dejala, da pomeni obisk hrvaških predstavnikov začetek novega obdobja v odnosih med ZDA in Hrvaško.
Dva mrtva v streljanju na Korziki
07. 08. 2000 11.50
V streljanju na severu Korzike sta umrli dve osebi, ena pa je bila ranjena. Ena od žrtev je nekdanji korziški nacionalistični vodja Jean-Michel Rossi, je sporočila policija.
Nove smrtne žrtve na Kosovu
06. 08. 2000 20.08
Voditelji zmernih Srbov na Kosovu so iz virov blizu režima v Beogradu izvedeli, da naj bi ta pripravljal napade nanje, je danes sporočil predstavnik Srbskega nacionalnega sveta (SNV), oče Sava. Povedal je, da obstaja možnost, da bo beograjski režim organiziral umore ali atentate na člane SNV in dodal, da gre le za informacijo, ki jo je že posredoval misiji ZN in mirovnim silam KFOR in da ne morejo vedeti, ali je resnična ali ne.
Nove smrtne žrtve na Kosovu
06. 08. 2000 00.00
Voditelji zmernih Srbov na Kosovu so iz virov blizu režima v Beogradu izvedeli, da naj bi ta pripravljal napade nanje, je danes sporočil predstavnik Srbskega nacionalnega sveta (SNV), oče Sava. Povedal je, da obstaja možnost, da bo beograjski režim organiziral umore ali atentate na člane SNV in dodal, da gre le za informacijo, ki jo je že posredoval misiji ZN in mirovnim silam KFOR in da ne morejo vedeti, ali je resnična ali ne.
Najmanj 74 mrtvih v Kašmirju
02. 08. 2000 11.36
V več napadih, ki jih indijske oblasti pripisujejo muslimanskim skrajnežem, je bilo v zadnjih 24 urah v Kašmirju ubitih 74 ljudi, je danes sporočila tamkajšnja policija, ki je na več območjih v nemirni pokrajini uvedla policijsko uro.
Bombni napadi v Španiji
26. 07. 2000 15.28
V Baskiji je danes spodletel bombni napad na konzervativnega politika. Kot je sporočila policija, je politik španske vladajoče Ljudske stranke Agustin Ramos Vallejo v kraju Abadino pri Bilbau pod svojim avtomobilom pravočasno odkril bombo. Strokovnjaki za eksplozivna telesa so bombo, ki ni povzročila škode, razstavili. Ramosa, sicer lokalnega politika, so pripadniki ETA že večkrat napadli.
Poslanci polemično o spremembi ustave
25. 07. 2000 21.09
Poslanke in poslanci DZ so danes še vedno razpravljali o predlogu za spremembo 80. člena ustave. V prvem delu so za govornico nastopili predvsem poslanci SDS, ki so navajali razloge za po njihovem prepričanju nesprejemljivost ustavnih sprememb, s katerimi naj bi želeli poslanci SLS+SKD, LDS, ZLSD in DeSUS zaobiti odločbo ustavnega sodišča in referendumsko voljo volivcev. Zagovorniki sprememb ustave pa med drugim poudarjajo, da se bo le tako mogoče na jesenskih parlamentarnih volitvah izogniti dvomu v legitimnost volilnega sistema.
Pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci
24. 07. 2000 15.55
V Ženevi so se danes pod pokroviteljstvom švicarske vlade začela pogajanja med kolumbijsko vlado in gverilci iz vrst Vojske za nacionalno osvoboditev. Cilj pogajanj je končati državljansko vojno, ki v Kolumbiji traja že 36 let, po besedah predstavnika švicarske vlade pa naj bi se najprej skušali dogovoriti o dnevnem redu pogajanj ter o tem, kaj naj bi posamezne pogajalske etape obsegale.
ASEAN za večjo vlogo v svetu
24. 07. 2000 14.08
Zunanji ministri Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) so danes začeli zasedanje v Bangkoku. Gostiteljica Tajska je 10 držav članic organizacije ob začetku pozvala, naj ASEAN odigra pomembnejšo vlogo v svetovni politiki.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Fidžijska vlada brez indijskih predstavnikov
18. 07. 2000 20.20
Nov fidžijski predsednik Ratu Josefa Iloilo, ki ga je minuli teden na zahtevo prevratnikov imenoval Veliki svet poglavarjev, je danes svečano zaprisegel pred parlamentom v Suvi, ob tem pa imenoval tudi 21-člansko vlado, v kateri ni nobenega predstavnika indijskega rodu, dva člana kabineta pa prihajata iz vrst skupine prevratnikov, ki jo vodi George Speight.
Novi nemiri na Severnem Irskem
12. 07. 2000 19.31
Vrhunec vsakoletnih zmagovitih pohodov pripadnikov protestanskega reda Vilijema Oranskega je zasenčilo novo nasilje, v katerem sta bila po navedbah policije ubita dva človeka, najmanj 20 pa je bilo ranjenih. V noči na sredo so se mladi privrženci ali člani paravojaških skupin spopadli z varnostnimi silami. V Portadownu je bilo ranjenih najmanj 21 policistov. V Belfastu so maskirani pripadniki milic ponoči z brzostrelkami streljali v zrak, v Londonderryju pa so proti policiji odvrgli najmanj 100 zažigalnih bomb.
Sprejeta izjava o razmerah v Črni gori
12. 07. 2000 09.06
Slovenski, hrvaški in češki predsednik - Milan Kučan, Stipe Mesić in Vaclav Havel - so včeraj v Dubrovniku po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Đukanovićem sprejeli skupno izjavo, v kateri so izrazili zaskrbljenost zaradi zadnjih dogodkov v ZRJ, predvsem zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejel jugoslovanski parlament. Po mnenju treh predsednikov te spremembe ogrožajo demokracijo, rušijo enakopravnost subjektov federacije ter predstavljajo arogantno zanikanje mednarodno uveljavljenih načel.
Oranovci na pohodu kljub protestom
10. 07. 2000 10.57
V severnoirskem mestu Portadown je sinoči ob vznožju griča Drumcree še vedno ostalo več sto pripadnikov reda Viljema Oranskega, ki so želeli vstopiti v katoliško četrt Garvaghy Road. Lokalna vojska in policija sta vhod v četrt stražili tudi ponoči, območje pa je bilo zaradi varnosti tudi osvetljeno. Kljub temu je ponoči prišlo do več manjših incidentov, ki se pa niso razmahnili v večje nasilje. Lokalni voditelji oranovcev so svoje pripadnike tudi danes pozvali k protestom, ker jim je policija včeraj preprečila vhod v katoliško četrt.V severnoirskem mestu Portadown je včeraj več kot 10.000 protestantov reda Viljema Oranskega med tradicionalnim pohodom na grič Drumcree obstalo pred železno pregrado, s katero sta jim policija in vojska preprečili prehod skozi katoliško četrt Garvaghy Road. Vodja lokalne podružnice Oranovcev Harold Gracey je vse protestante pozval, naj danes po celi Irski nadaljujejo z mirnimi protesti zaradi prepovedi prehoda skozi omenjeno katoliško četrt.
Haiderjev obisk sprožil nezadovoljstvo
09. 07. 2000 10.20
Včerajšnji obisk koroškega deželnega glavarja in nekdanjega vodje avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) v italijanskem mestu Jesolo je sprožil nemire, potem ko so Haiderju v tem mestu na severu Italije podelili naziv častnega meščana.