nasilju
30.000 demonstrantov proti desničarjem
28. 10. 2000 00.00
Na shodih proti desničarskemu nasilju se je danes v Duesseldorfu in Kasslu zbralo več kot 30.000 demonstrantov. Povod za proteste so bili pohodi neonacistov v obeh mestih. Proti koncu demonstracij je prišlo do posamičnih izgredov med levičarji in desničarji, v katerih je bilo več ljudi ranjenih, kakih trideset pa so jih aretirali.
Španci proti nasilju ETA
23. 10. 2000 00.00
Več tisoč ljudi se je danes po vsej Španiji udeležilo protestov proti nasilju baskovske separatistične organizacije ETA, ki ji pripisujejo odgovornost za včerajšnji umor paznika v zaporu v baskovski prestolnci Vitoria, Maxima Casade Carrere. To je domnevno že 16. žrtev nasilja organizacije od začetka letošnjega leta. Včeraj se je spontanih protestov proti nasilju ETA v Victorii udeležilo kakih 5000 ljudi.
Eksplozija bombe v Španiji
22. 10. 2000 00.00
V Vitoriji, prestolnici španske pokrajine Baskije, je bil danes v eksploziji avtomobila bombe ubit zaporniški paznik Maximo Casado Carrera. Španska policija je sporočila, da odgovornost za napad pripisuje baskovski separatistični organizaciji ETA.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Demonstracije proti nasilju desničarjev
21. 10. 2000 00.00
Več kot 10.000 ljudi se je danes zbralo v Dortmundu na mirnih demonstracijah proti nasilju desničarjev in proti sovraštvu do tujcev. Na obrobju demonstracij je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja med levičarskimi protestniki in desničarskimi skrajneži. Vmes je posegla policija, ki pa so jo protestniki napadli s kamenjem. Pri tem so bili ranjeni trije policisti, več ljudi pa so aretirali.
Jutri parlamentarne volitve v Egiptu
17. 10. 2000 00.00
V Egiptu se bodo jutri začele parlamentarne volitve, ki bodo potekale v treh fazah. Volivci v Zgornjem Egiptu, delti Nila in Kairu bodo 444 od 454 članov parlamenta tako prvič volili v časovnih zamikih 18. in 29. oktobra ter 8. novembra. Novi parlament, v katerem bo tudi 10 poslancev, ki jih imenuje predsednik države, se bo na prvi seji sestal 14. decembra.
Aktivistke za pravice žensk
14. 10. 2000 00.00
Kakih 30.000 aktivistk za pravice žensk je v središču Bruslja protestiralo proti revščini, nasilju in diskriminaciji po svetu. Protesti so bili del mednarodnega "ženskega shoda", v sklopu katerega bodo jutri in v torek potekale demonstracije v Washingtonu in v New Yorku, od letošnjega marca pa se je sicer po vsem svetu zvrstilo več kot tovrstnih 4000 prireditev.
Začetek vrhunskega zasedanja EU
13. 10. 2000 00.00
Danes se bo začelo dvodnevno neformalno vrhunsko zasedanje EU, ki bo predvsem posvečeno dogovarjanju o institucionalnih reformah unije pred sprejemom novih članic. V ospredju zasedanja bodo tudi odnosi petnajsterice z ZRJ po porazu Slobodana Miloševića na septembrskih predsedniških volitvah. O tej temi se bodo voditelji članic EU pogovarjali z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki ga je predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, povabil v Biarritz.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Španci protestirali proti terorizmu
10. 10. 2000 00.00
Več tisoč Špancev se je odzvalo pozivu številnih mirovniških organizacij, naj se opoldne pred pogrebom glavnega tožilca andaluzijskega vrhovnega sodišča Luisa Portera, ki je bil ubit v ponedeljkovem terorističnem napadu v Granadi, zberejo pred mestnimi hišami in drugimi institucijami, in z mirnimi demonstracijami izrazijo protest proti nasilju. Policija odgovornost za umor pripisuje baskovski teroristični organizaciji ETA. V Madridu so se tako zbrali sodniki generalnega sveta za pravosodje, nadzornega organa sodnikov, ki so v sporočilu za javnost izrazili zaupanje v pravno državo, katere poroki so sodniki in tožilci. Pred kongresom pa so se zbrali tudi poslanci španskega parlamenta.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Tretji krog občinskih volitev v Makedoniji
08. 10. 2000 00.00
V Makedoniji so se danes odprla volišča za tretji krog občinskih volitev, na katerih bo nekaj več kot 150.000 volilnih upravičencev izbiralo 35 od 124 županov, ki na drugem krogu volitev 24. septembra niso dobili navadne večine ali pa so njihovo izvolitev spremljale nepravilnosti in nasilje. Ob današnjem odprtju volišč, ki se bodo zaprla ob 19. uri, niso zabeležili nobenega incidenta.
Beograjčani slavijo konec komunizma
06. 10. 2000 00.00
V
Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
Koštunica zavrača drugi krog
28. 09. 2000 00.00
Znani so uradni rezultati prvega kroga predsedniških volitev v Zvezni republiki Jugoslaviji. Vojislav Koštunica je dobil skoraj 49 odstotkov, Slobodan Milošević pa slabih 39 odstotkov glasov. Praviloma takšni rezultati pomenijo drugi krog volitev, tega pa, kot je
Protesti proti organizaciji ETA
23. 09. 2000 00.00
V San Sebastianu se je danes v znak podpore španski ustavi in avtonomiji baskovske pokrajine zbralo nekaj 10.000 ljudi, ki so obenem protestirali proti nasilju, ki ga v Španiji izvaja baskovska separatistična organizacija ETA. Shod v San Sebastianu je potekal dan potem, ko je Baskovska nacionalistična stranka (PNV) izgubila večino v baskovskemu parlamentu in dva dni po trinajstem atentatu, ki ga je od začetka leta izvedla ETA. V njem je umrl svetnik Ljudske stranke v Barceloni Jose Luis Ruiz Casado. Po njegovem umoru je v Barceloni proti nasilju separatistične organizacije ETA protestiralo približno 100.000 ljudi. Na shod v San Sebastian je bila povabljena tudi PNV, vendar je ta sodelovanje odklonila, ker je menila, da bi s tem srečanje postalo preveč politično. V bližini San Sebastiana pa je politično krilo organizacije ETA, koalicija Euskal Herritarrok, pripravilo zborovanje za svobodo Baskije. O številu ljudi na tem zborovanju agencije ne poročajo.
ETA priznala več terorističnih napadov
22. 09. 2000 00.00
Baskovska teroristična organizacija ETA je v sporočilu, objavljenem v današnji izdaji organizaciji naklonjenega časnika Gara, priznala osem terorističnih napadov v zadnjih tednih. Med drugim je organizacija prevzela tudi odgovornost za nedavni atentat na lokalnega politika Manuela Indiana v Zumarragi na severu Španije in za neuspeli poskus umora nekdanjega baskovskega pravosodnega ministra Joseja Ramona Recalda. Včerajšnjega atentata na španskega lokalnega politika Joseja Luisa Ruiza Casada v bližini Barcelone, organizacija ETA v poročilu ne omenja, prevzema pa odgovornost za bombne napade na nekatera podjetja v Baskiji in na neko diskoteko. Glede napada na diskoteko organizacija trdi, da je šlo za boj proti trgovini z mamili. Diskoteka je v lasti neke baskovske družine, ki se je večkrat javno izrekla proti nasilju.
Protesti kosovskih Albancev v Prištini
09. 09. 2000 00.00
V Prištini se je danes ob Dnevu proti nasilju zbralo več tisoč kosovskih Albancev, ki so protestirali proti etničnemu nasilju. Množico demonstrantov je v albanščini nagovoril civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner, ki so ga nato izžvižgali, ker je stavek, da so na Kosovu vsi enakopravni, ponovil tudi v srbskem jeziku. Kouchner je med drugim množico pozval k strpnosti do srbske manjšine in h koncu nasilja.
Indonezijsko sodstvo začelo preiskavo
01. 09. 2000 00.00
Indonezijski pravosodni organi so začeli preiskavo proti 19 osumljencem - med njimi so tudi trije indonezijski generali -, ki naj bi bili odgovorni za nasilje na Vzhodnem Timorju po referendumu, na katerem so se prebivalci otoka avgusta lani izrekli za neodvisnost.
Johnny Adair preživel atentat
15. 08. 2000 00.00
Vodja severnoirskih protestantskih skrajnežev in nekdanji poveljnik teroristične skupine Ulstrski borci za svobodo (UFF) Johnny Adair je danes preživel atentat le z lažjimi poškodbami. Kot je povedal vodja političnega krila UFF, Ulstrske demokratske stranke, John White, je do napada prišlo v trenutku, ko je Adair parkiral avtomobil v nekem protestantskem delu Belfasta in hotel izstopiti. Takrat je mimo pripeljal avtomobil in eden od napadalcev je skozi vetrobransko steklo vrgel cevno bombo.
Odločno proti desnim nasilnežem
13. 08. 2000 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera zagotovil, da bodo odločilno ukrepali proti skrajnodesničarskim nasilnežem v Nemčiji. "Ustavili bomo neonaciste v Nemčiji," je za nedeljsko izdajo italijanskega časnika dejal Fischer.
Demonstracije proti neonacistom v Münchnu
12. 08. 2000 00.00
V Münchnu je danes okoli 3000 ljudi demonstriralo proti neonacističnemu nasilju. Demonstracije, ki so potekale pod geslom "München pravi da strpnosti in ne desničarskemu nasilju", je organiziral dnevnik Abendzeitung v sodelovanju s katoliško in protestantsko cerkvijo.
Schröder za ostre ukrepe proti skrajnežem
08. 08. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder se je dejavno vključil v boj proti neonacističnemu nasilju, ki se v Nemčiji vse bolj širi. Schröder, ki je na počitnicah v Španiji, je za televizijsko postajo N24 izjavil, da se je treba z vsemi sredstvi boriti proti skrajnežem.
Lyon uspešnejši kot lani
08. 08. 2000 00.00
V prvi tekmi 3. kroga kvalifikacij za ligo prvakov je Olimpique Lyon v Bratislavi premagal domači Inter z 2:1 (0:0). Za Francoze sta zadetka dosegla Anderson v 50. in Delmotte v 90. minuti, za Slovake pa je bil v 75. minuti uspešen Nemeth.
V Nemčiji ustanovili pobudo proti skrajni desnici
08. 08. 2000 00.00
V Nemčiji so danes ustanovili pobudo proti skrajni desnici, s katero naj bi vse državljane spodbudili k boju proti neonacističnemu nasilju, ki se v zadnjih mesecih vse bolj širi. Pobudo so danes v Düsseldorfu predstavili tiskovni predstavnik nemške vlade Uwe-Karsten Heye, predsednik nemškega Centralnega judovskega sveta Paul Spiegel in njegov pomočnik Michel Friedman.
Zaključek IUSY festivala
03. 08. 2000 13.47
Tradicionalnega IUSY (The International Union of Social Youth) festivala, ki je potekal zadnji julijski teden na Švedskem, se je med skoraj 7000 mladimi iz 165 držav udeležilo tudi 91 članov edine organizacije članice iz Slovenije, Mladega foruma ZLSD. Festival je letos potekal pod naslovom Moč solidarnosti, v njegovem okviru pa so potekali številni seminarji in delavnice, so sporočili iz Mladega foruma ZLSD.
Zaključek IUSY festivala
03. 08. 2000 00.00
Tradicionalnega IUSY (The International Union of Social Youth) festivala, ki je potekal zadnji julijski teden na Švedskem, se je med skoraj 7000 mladimi iz 165 držav udeležilo tudi 91 članov edine organizacije članice iz Slovenije, Mladega foruma ZLSD. Festival je letos potekal pod naslovom Moč solidarnosti, v njegovem okviru pa so potekali številni seminarji in delavnice, so sporočili iz Mladega foruma ZLSD.
Sprejeli Pakt proti nasilju
25. 07. 2000 13.00
Vodilni predstavniki kosovskih Srbov in Albancev so sinoči ob koncu tridnevnih intenzivnih pogovorov v mestu Airlie v ameriški zvezni državi Virginija sprejeli Pakt proti nasilju, so sporočili včeraj iz ameriškega State Departmenta in ameriške zasebne organizacije Inštitut za mir, ki je pokroviteljica pogovorov. Med udeleženci sta bila tudi vodilna predstavnika kosovskih Albancev Hashim Thaqi in Ibrahim Rugova ter patriarh srbske pravoslavne cerkve na Kosovu, vladika Artemije. Namen pogovorov je bil pripraviti sprti strani na Kosovu, da si skupaj prizadevata oblikovati multietnično družbo v pokrajini. Sogovorniki so v omenjenem paktu zagotovili, da bodo spoštovali izide bližnjih občinskih volitev na Kosovu, da bodo sodelovali pri identifikaciji zločincev in da bodo prebivalce spodbudili k predaji orožja, ki ga še zadržujejo. Zavzeli so se tudi, da se bodo zoperstavili vplivu predsednika ZRJ Slobodana Miloševića na Kosovu ter da bodo razpustili vsakršno nezakonito varnostno in vladno strukturo.