nata
Skrajneži predali 400 kosov orožja
28. 08. 2001 00.00
V Makedoniji poteka drugi dan operacije Nujna žetev. Natovi častniki upajo, da bodo do jutri zbrali tretjino od približno 3300 kosov orožja.
Nato v Makedoniji
23. 08. 2001 00.00
V Skopje so prispeli britanski vojaki, ki predstavljajo glavnino Natovih sil za razorožitev albanskih skrajnežev.
Prihod enot še poteka
20. 08. 2001 00.00
V Makedonijo še naprej prihajajo enote v okviru nove misije zveza Nato na Balkanu. Pregnanci z območja Tetova medtem s cestnimi blokadami preprečujejo prehajanje mednarodnim mirovnim silam na Kosovo.
Razorožitev albanskih skrajnežev?
20. 08. 2001 00.00
V Skopje je danes prispel vrhovni poveljnik sil zveze Nato za Evropo, ameriški general Joseph Ralston, ki bo preučil pogoje za začetek razoroževanja albanskih skrajnežev. Razoroževanje bo v sklopu operacije Nujna žetev nadziralo zavezništvo.
Makedonija bo demobilizirala rezerviste
29. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada je danes napovedala demobilizacijo policijskih rezervistov, da bi omogočila uresničevanje mirovnega načrta makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega. "Naredili bomo ta tvegan korak, da bi dali možnost mirni opciji," je v Skopju sporočil notranji minister Ljube Boškovski. "Mi nismo za vojno z vsemi sredstvi, temveč za mir z vsemi sredstvi," je dodal. Več tisoč policijskih rezervistov je bilo mobiliziranih sredi junija, kmalu potem, ko so albanski skrajneži prevzeli nadzor nad Aračinovom. Vojaški rezervisti, ki so bili vpoklicani marca, bodo medtem ostali mobilizirani.
Sodelovanje SV na Balkanu
28. 06. 2001 00.00
Slovenska vojska (SV) se je minuli teden dokončno umaknila iz mirovne misije Združenih narodov na Cipru. Umik s Cipra je bil že dolgo načrtovan, novost pa je, da se bo SV poslej močneje angažirana na Balkanu, predvsem pri vojaško policijskih nalogah.
Odzivi na Schröderjev govor
26. 06. 2001 00.00
Kljub številnim polemikam in pomislekom je na včerajšnji osrednji državni slovesnosti vendarle govoril tudi nemški kancler Gerhard Schröder. Schröder se je v govoru med drugim opravičil Slovencem za vse, kar jim je pred petdesetimi leti slabega storil nemški narod.
Albanci za posredovanje Nata
26. 06. 2001 00.00
Dan potem, ko so iz protesta proti neoviranemu umiku albanskih skrajnežev iz Aračinova v Skopju izbruhnile demonstracije, bosta državljane danes nagovorila makedonski predsednik Boris Trajkovski in premier Ljubčo Georgievski. Največja albanska stranka v Makedoniji, Demokratična stranka Albancev (DPA), pa je danes zahtevala čimprejšnji poseg zveze NATO, da bi preprečili državljansko vojno.
Nadaljevanje spopadov v Makedoniji
24. 06. 2001 00.00
Makedonska vlada bo, ne glede na kritike zveze Nato in EU, nadaljevala z vojaško ofenzivo proti albanskim skrajnežem na območju kraja Aračinovo. Po srečanju vrha države s strokovnjaki za varnost, na katerem je sodeloval tudi makedonski predsednik Boris Trajkovski, je makedonski premier Ljubče Georgievski napovedal, da se bodo napadi proti položajem albanskih skrajnežev nadaljevali dokler ne bodo "vse strani pripravljene prevzeti svojo vlogo". Pri tem je očitno mislil na zahtevano razorožitev albanskih skrajnežev.
Nato zavrača delitev Makedonije
23. 06. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je danes v Bruslju zavrnil vse poskuse delitve Makedonije. Poudaril je, da vojaki zveze Nato ne bodo sodelovali pri delitvi države, in sicer niti pri vzpostavitvi, niti pri nadzoru demarkacijskih črt. Vendar pa je po njegovih besedah zavezništvo pripravljeno sodelovati pri zbiranju in uničevanju orožja, ki bi ga po političnem dogovoru predali albanski skrajneži. Robertson je še poudaril, da je politični dialog, katerega cilj so realistične reforme, edini izhod iz krize v Makedoniji.
Jehart zamenjal Kocbeka
22. 06. 2001 00.00
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič je danes sprejel brigadirja Andreja Kocbeka in brigadirja Alojza Jeharta. Brigadir Jehart je v Bruslju novi vodja vojaškega predstavništva pri Stalni misiji Republike Slovenije pri Natu. Na tem mestu je zamenjal brigadirja Andreja Kocbeka, ki je bil vodja od leta 1998. Brigadir Kocbek pa je prevzel delo vojaškega predstavnika pri Stalni misiji Republike Slovenije pri Evropski uniji.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Na Brdu končano zgodovinsko srečanje
16. 06. 2001 00.00
V gradu na Brdu pri Kranju se je končalo vrhunsko srečanje med predsednikoma Združenih držav in Rusije. Ameriški predsednik Bush je po srečanju z ruskim predsednikom Putinom na skupni tiskovni konferenci dejal, da se ZDA in Rusija soočata z novimi izzivi ter da morata državi premostiti odnose, ki jih je ustvarila hladna vojna. Bush upa, da bosta s tovrstnimi pogovori državi nadaljevali tudi v prihodnje. ''Rusija in ZDA morata razviti nove odnose ter premostiti tiste, ki jih je prinesla hladna vojna. Obenem morata poiskati nove rešitve za stabilnost in varnost v svetu je,'' je dejal Bush.
Bush na Poljskem
15. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush je iz švedskega Goeteburga pripotoval na Poljsko, kjer se je v Varšavi srečal s poljskim predsednikom Kwasniewskim. Bush je v Goeteburgu izrazil zavzemanje za širitev tako Nata, kot Evropske unije, enako stališče je izrazil tudi na Poljskem.
Širitev Nata prihodnje leto
13. 06. 2001 00.00
Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je izrazil zadovoljstvo ob današnji napovedi držav članic zveze Nato, da nameravajo na vrhu v Pragi prihodnje leto odpreti vrata zavezništva za vstop novih članic. Kot je še dejal v izjavi iz Dublina, kjer se mudi na obisku, bo Slovenija po njegovem mnenju med povabljenimi državami, če bo izpolnila naloge, ki jih nalaga Akcijski načrt za članstvo v zavezništvu. Ruplu so irski sogovorniki zagotovili, da negativen izid referenduma, na katerem so Irci pred dnevi zavrnili ratifikacijo pogodbe iz Nice, ni uperjen proti širitvi Evropske unije in da bo Irska nadaljevala politiko aktivne podpore širitvi unije. Sicer so irski sogovorniki izrazili mnenje, da je Slovenija kvalificirana kandidatka za članstvo v EU, ki ga lahko doseže v okviru ciljev, ki si jih je zastavila, tako da bi lahko postala članica EU 1. januarja 2004 in že sodelovala na volitvah v Evropski parlament.
Končan kongres ZLSD
11. 06. 2001 00.00
Borut Pahor ostaja predsednik, Dušan Kumer pa glavni tajnik ZLSD, so odločili delegati 4. kongresa stranke, ki je končal dvodnevno zasedanje v koprski Bonifiki. Pahor in Kumer sta bila edina kandidata za predsedniško in tajniško funkcijo, in sicer je prvi prejel 325 glasov, drugi pa 285. V drugem krogu volitev je bila za podpredsednico stranke izvoljena Breda Pečan, člana strankinega predsedstva sta postala Danilo Tomšič in Jernej Brvar, članica pa Jožka Hegler. Nadzorni odbor bo po koprskem kongresu vodil Aleksander Ravnikar, njegovi člani pa bodo Majda Cvetanovski, Vida Florjančič, Tomaž Horvat, Anton Kovše, Jožefa Miklič in Jože Vuk. Delegati so za podpredsednika ZLSD izvolili Miloša Pavlico, predsednik konference je postal Boris Sovič, podpredsedniško mesto v istem organu pa je zasedla Danica Simšič. Izvoljeni so bili tudi en član in dve članici predsedstva stranke: Aurelio Juri, Janja Romih in Tjaša Žgavec.
Vojno stanje ni rešitev
07. 06. 2001 00.00
Makedonska policija je danes aretirala dva moška makedonske narodnosti, ki sta osumljena streljanja na urad predsednika Borisa Trajkovskega. Po navedbah policije naj bi eden od osumljencev streljal na poslopje predsednikovega urada, njegov spremljevalec pa naj bi bil - po nepreverjenih podatkih - pripadnik posebnih enot policije. Na predsedniški urad so včeraj streljali dvakrat, ravno ko se je Trajkovski pogovarjal s predsednikom socialdemokratske stranke SDSM Brankom Crvenkovskim. Osumljenec naj bi na predsednikov urad streljal iz ogorčenja nad zadnjimi napadi albanskih skrajnežev na makedonsko vojsko.
Vaja članic Nata in SV
05. 06. 2001 00.00
Danes se začenja tridnevna vojaška vaja Veneto Rescue, ki jo bodo izvajale članice Severnoatlantske zveze v sodelovanju s Slovensko vojsko na območju Slovenije. Vaja bo potekala na poligonu Poček, v vojašnici in na letališču Cerklje ob Krki in v vojašnicah Postojna ter Pivka.
Srečanje Rupla in Ivanova
31. 05. 2001 00.00
Ljubljana bo storila vse, da bo bližnji ameriško-ruski vrh potekal v najboljših razmerah, je svojemu ruskemu kolegu Igorju Ivanovu zagotovil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Neformalno srečanje ministrov je potekalo ob robu zasedanja Evroatlantskega partnerskega sveta v Budimpešti, kjer sta se ministra med drugim dogovorila, da bosta vse do vrha v stalni zvezi.
Ministri Nato in EU zadovoljni
30. 05. 2001 00.00
Na skupnem srečanju zunanjih ministrov Severnoatlantske zveze in Evropske unije, prvem doslej, so zadovoljno ugotovili, da je bilo sodelovanje obeh Zvez v Makedoniji uspešno, da pa ga je treba nadgraditi še v teoriji. V skladu z dogovorom bo tako imela Evropska unija odslej prost dostop do vojaških kapacitet Nata, čeprav je temu sprva nasprotovala Turčija, članica Nata in že nekaj desetletij kandidatka za članstvo v Uniji.
Sprejet zakon o zunanjih zadevah
25. 05. 2001 00.00
Državni zbor je po hitrem postopku s 45 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o zunanjih zadevah, ki nadomešča doslej veljavno ureditev iz leta 1991 in bo po zagotovilih vlade zagotovil boljšo preglednost odločanja, jasnejšo delitev pristojnosti in večjo učinkovitost na zunanjepolitičnem področju tudi s tem, da nekatere naloge, ki so bile doslej v pristojnosti zakonodajalca, prenaša na vlado.
Zeman v Sloveniji
24. 05. 2001 00.00
Na dvodnevni uradni obisk je prispel češki premier Miloš Zeman s številno gospodarsko delegacijo. Z gostiteljem premierom Drnovškom sta se posvetila skupnem cilju - članstvu obeh držav v Evropski uniji. Oba sta poudarila, da pri vključevanju ne gre za konkurenco, temveč za skupen interes kandidatk.
Srečanje Pahorja in Robertsona
22. 05. 2001 00.00
Predsednik slovenskega državnega zbora Borut Pahor se je v Bruslju sestal z generalnim sekretarjem Nata Georgeom Robertsonom. Ob močni podpori, ki jo slovenska prizadevanja za pridobitev članstva v Severnoatlantski organizaciji uživajo v parlamentu, je Pahor Robertsonu zagotovil, da bo državni zbor storil vse, kar je v njegovi pristojnosti, za zagotovitev slovenske pripravljenosti za vstop v NAto.
Račan obiskal Nato
16. 05. 2001 00.00
Hrvaški premier Račan je danes obiskal sedež zveze Nato v Bruslju, kjer je skušal predstaviti Hrvaško kot bodočo formalno članico zveze. Generalni sekretar Nata Robertson je po srečanju z Račanom povedal, da Nato podpira prizadevanja Hrvaške za članstvo v zavezništvu. Dodal je, da je odločenost hrvaške vlade za sodelovanje z mednarodno skupnostjo, še zlasti pa s haaškim sodiščem, nedvoumen dokaz hrvaške želje po pridružitvi evro-atlantski skupnosti.
V Bratislavi o širitvi Nata
12. 05. 2001 00.00
Ne smemo se spraševati, kaj lahko Evropa stori za nas, temveč kaj mi lahko storimo za Evropo, je dejal gostitelj konference, slovaški premier Mikulaš Dzurinda, v svojem uvodnem govoru. V sporočilu ameriške administracije je bila podpora širitve Nata jasno izražena. Slovenski premier Janez Drnovšek pa je ob tem povedal, da Nato še vedno nima pravega načrta za prihodnost, vendar bo moral vključevati širitev zavezništva.
ZDA pritiskajo na Koštunico
10. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, ki mu poznavalci očitajo, da v mnogih pogledih, najbolj pa glede Kosova, niti ni toliko drugačen od svojega predhodnika, je znan po nasprotovanju izročitvi Miloševića sodišču v Haagu. Pa vendar je sinoči v New Yorku prejel nagrado državnik leta 2000. Ugledni inštitut, ki proučuje odnose med Vzhodom in Zahodom, mu jo je podelil zaradi zaslug pri končanju Miloševićevega režima.
Orban o širitvi NATA
02. 05. 2001 00.00
Madžarski premier Viktor Orban je označil kot "zgodovinsko nesrečo", da je bila Slovenija izpuščena v prejšnjem krogu širitve zveze NATO. "To je imelo za Madžarsko slabe posledice: čeprav je ta sedaj članica južnega krila zveze NATO, v geografskem smislu ni neposredno povezana z zavezništvom in je postala neke vrste "enklava zveze NATO", je med obiskom v Washingtonu dejal Orban. Madžarski premier se je v okviru obiska v ZDA srečal z ameriškim predsednikom Georgom W. Bushem in podpredsednikom Dickom Cheneyem ter vodjo ameriške diplomacije Colinom Powellom.
Umrl je Isaac Cole
29. 04. 2001 00.00
V 73. letu starosti je po dolgoletnem boju z rakom umrl jazz pianist in skladatelj Isaac Cole, brat glasbenika Nata Kinga Cola, so poročali ameriški mediji. V svetu glasbe je poznan zlasti po tem, da je svojo nečakinjo Natalie Cole na albumu Unforgettable spremljal na klavirju, leta 1992 pa je za svoje glasbene dosežke prejel tudi nagrado grammy. Njegova skupina Ike Cole Trio je redno gostovala po Evropi, Avstraliji in na Japonskem. Leta 1990 sta z bratom Freddyjem Colom, prav tako jazz pianistom in pevcem, v spomin na Nata Kinga Cola pripravila svetovno turnejo. Nat King Cole je umrl za pljučnim tumorjem leta 1965, star 45 let.
ZRJ pripravila obtožnice za svoje vojake
25. 04. 2001 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske je sporočil, da je jugoslovansko sodstvo obtožilo 183 pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so osumljeni, da so med spopadi na Kosovu od marca 1998 do junija 1999 zagrešili zločine. Jugoslovanska vojska je uvedla postopek proti 245 osebam in proti 183 od njih podala kazenske ovadbe, ker naj bi zagrešili umore in ogrožali življenja civilistov.
Podbregar v Skopju
05. 04. 2001 00.00
Na povabilo ministra za obrambo Republike Makedonije Ljubena Paunovskega, se državni sekretar v ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Iztok Podbregar, v imenu ministra za obrambo Antona Grizolda, v Skopju udeležuje izrednega razširjenega sestanka obrambnih ministrov jugovzhodno evropskih držav (SEDM).