nato. stranka

Tuji tisk o izvolitvi Pahorja

10. 11. 2000 00.00

Tuje tiskovne agencije so pozno popoldne poročale o izvolitvi novega vodstva drž avnega zbora. V ospredje postavljajo novega predsednika DZ Boruta Pahorja, vodjo ZLSD. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je za "reformiranega komunista" glasovalo 63 poslancev, 25 pa jih je bilo proti. Hkrati se nadaljujejo pogovori o oblikovanju vladne koalicije, ki naj bi jo vodil Janez Drnovšek, čeprav ta še ni bil uradno imenovan za mandatarja, piše AFP.

ZRJ zaprosila za sprejem v ZN

30. 10. 2000 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992

Odločilna bo volilna udeležba

26. 10. 2000 00.00

Manj kot dva tedna pred ameriškimi volitvami sta kandidata demokratov in republikancev Al Gore in George W. Bush tesno izenačena, čeprav v tej najtesnejši predsedniški tekmi po letu 1960 zadnje javnomnenjske raziskave kažejo nekoliko bolje Bushu. Kot sta na današnji videokonferenci poudarila politični svetovalec demokratov Gary Nordlinger in politična svetovalka republikancev Ann Stone, bo o zmagi odločala volilna udeležba. Nordlinger je sicer izrazil prepričanje, da bo na volitvah zmagal Bush.

Tuji tisk o volitvah

17. 10. 2000 00.00

El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.

Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni

14. 10. 2000 00.00

Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.

Hrvaška o volitvah v Sloveniji

13. 10. 2000 00.00

Hrvaška tiskovna agencija Hina je danes obširneje poročala o nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji. LDS nekdanjega premiera Janeza Drnovška je, kot piše Hina, največji favorit na nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo 1,5 milijona volilcev izbralo 90 poslancev v državni zbor.

Nova Stranka ima največji delež žensk

02. 10. 2000 00.00

Med strankami, ki imajo svoje kandidate za državni zbor v vseh volilnih okrajih, ima največji delež žensk na svoji listi, kar dve tretjini, Nova Stranka. Predvsem zato, ker se, tako pravijo, borijo za enakopravnost žensk. Trdni pa so tudi glede slovenskega nevključevanja v evroatlantske zveze.

Podpisan sporazum o koaliciji Slovenija

26. 09. 2000 00.00

Prvaka Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Nove Slovenije (NSi) - Krščanske ljudske stranke, Janez Janša in Andrej Bajuk, sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o koaliciji Slovenija, s katerim sta se vladna SDS in zunajparlamentarna NSi tudi formalnopravno zavezali, da bosta sodelovali za skupno zmago na letošnjih državnozborskih volitvah in v primeru zmage prevzeli odgovornost za vodenje države v prihodnjem mandatu. V sporazumu, ki sta ga sveta strank potrdila že 15. septembra, je poudarjeno, da bosta Janševa socialdemokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija delovali skupaj in usklajeno ne glede na volilne izide. Tudi morebitne nadaljnje politične povezave naj bi podpisnici sklepali samo skupaj in o teh povezavah odločali soglasno. Poleg vodstev obeh strank so se podpisa udeležili številni poslanski kandidati SDS in NSi. Po podpisu sporazuma je Janša poudaril, da je nastala koalicija, ki je zavezana vrednotam slovenske pomladi in prihodnosti. Po njegovih besedah bo koalicija Slovenija, katere cilj je relativna večina oz. zmaga na volitvah, "držala dano besedo". Zagotovila naj bi konec tranzicije in državo popeljala do polnopravnega članstva v EU in zvezi NATO. V zvezi s povolilnimi zavezništvi je prvak SDS dejal, da so ta "stvar usklajevanj po volitvah" in opozoril, da koalicija ne bo nikogaršnji "dodatek" pri sestavljanju vlade. Bajuk pa je poudaril, da mora v slovenskem političnem prostoru zavladati večja "verodostojnost". Po njegovem prepričanju bo nova koalicija prispevek tako k verodostojnosti politike kot tudi prispevek k demokraciji nasploh. Tudi prvak NSi je opozoril na "pomladanski izvor" sklenjenega zavezništva, ki ima jasno vizijo, kaj naša država potrebuje. Koalicija bo v predvolilnem času oblikovala vladni program za prihodnje mandatno obdobje, pripravila ekipo za njegovo izvajanje in usklajevala predvolilno delo. Vsaka podpisnica bo na volitvah nastopila s samostojno kandidatno listo, po volitvah pa bo koalicija oblikovala koordinacijo poslanskih skupin in predlagala skupnega kandidata za predsednika vlade.

Kandidati Demokratov Slovenije

20. 09. 2000 00.00

Na kandidatni listi Demokratov Slovenije (DS) za letošnje državnozborske volitve je 78 kandidatov, ki bodo nastopili v vseh 88 volilnih okrajih, je na novinarski konferenci poudaril prvak DS Mirko Macher. Po njegovih besedah ima 46 oz. skoraj 59 odstotkov kandidatov višjo in visoko izobrazbo, 26 oz. dobrih 33 odstotkov jih je podjetnikov in obrtnikov, na listi pa je tudi 11 žensk, kar znaša približno 14 odstotkov. Demokrati Slovenije bodo vseh 78 kandidatov predstavili v soboto, 23. septembra, na volilni konvenciji v Ljubljani.

Volilni zbor Nove stranke

19. 09. 2000 00.00

Zunajparlamentarna Nova stranka je na volilnem zboru, najvišjem predstavniškem telesu stranke, potrdila kandidatne liste - v vseh volilnih enotah bo imela predvidoma 65 kandidatov, od teh le 23 moških, in volilni program stranke. Na listo so uvrščeni tudi posamezniki iz Nacionalne stranke dela, njen predstavnik je ajdovski župan Marjan Poljš ak, dela Demokratske stranke ter gibanja krščanskih socialistov. Nova stranka se zavzema za čim večjo udeležbo žensk v slovenskem političnem prostoru, zagotovitev možnosti za kakovostno izobrazbo, enakopraven vstop Slovenije v EU in vojaško nevtralno Slovenijo, nasprotuje pa vstopu naše države v zvezo NATO. Med njenimi programskimi izhodišči je na prvem mestu zavzemanje za politiko enakih možnosti, med prioritetami pa so še: takojšnji začetek reševanja perečih socialnih problemov alkoholizma, neustrezne kazenske zakonodaje, ki storilce nasilnih dejanj premilo kaznuje, in slabe mreže socialnih institucij, ki ne zagotavlja ustrezne strokovne pomoči, poleg tega pa stranka opozarja še na odsotnost nacionalnega programa za reševanje problema samomorilnosti.

Nova Slovenija - beseda velja!

18. 09. 2000 00.00

Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka (NSi) je ob predstavitvi volilnega programa sporočila, da je danes vložila kandidatne liste za nastop na oktobrskih volitvah v vseh 88 volilnih okrajih. NSi, ki bo na volitvah nastopila s sloganom Nova Slovenija - beseda velja, se po besedah vodje volilnega štaba Jureta Zupana v volilnem programu zavzema za svobodno gospodarstvo, poudarja prioriteto družine in mladih, izpostavlja potrebo po širini znanja in odprtih možnostih, zahteva "Evropo doma" ter zagovarja potrebo po podpori podeželju, v katerega je treba vnesti mestno kvaliteto življenja.

Na listi Nove stranke večinoma ženske

15. 09. 2000 00.00

Nova stranka (Nova), ki bo nastopila v vseh volilnih enotah, je edina stranka, ki bo imela na kandidatni listi večinoma ženske, je na novinarski konferenci povedal predsednik stranke Gorazd Drevenšek, ki je skupaj s tiskovno predstavnico Barbaro Rebolj in tajnikom Blažem Babičem ponovno predstavil ključne točke njihovega volilnega programa. Stranka se po njihovih besedah zavzema za politiko enakopravnosti, ustreznejšo socialno politiko, sodoben izobraževalni sistem in vojaško nevtralnost Slovenije. Ena njihovih ključnih točk pa je tudi evroskepticizem. Po njihovem je Evropska unija zasnovana na diskriminatornem načelu, saj pravila igre niso enaka za vse, zato bi Slovenija morala pretehtati smiselnost dosedanjega vključevanja vanjo.

Ustanovitev Progresivne stranke

03. 09. 2000 00.00

Včeraj popoldne je bil v Kropi ustanovni sestanek Progresivne stranke (PS), na katerem so sprejeli program in statut stranke in izvolili štiri člane izvršilnega odbora. Za predsednika stranke je bil izvoljen slovenski znanstvenik, fizik dr.

Priprave LDS na volitve v polnem teku

26. 08. 2000 00.00

Ožje vodstvo LDS v prostorih portoroškega hotela Palace danes končuje predvolilni programski posvet, ki ga je začelo včeraj. Predsednik stranke, ki je zadnjih nekaj mesecev v opoziciji,

Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen

16. 08. 2000 00.00

Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.

Zaključen prvi dan konvencije

01. 08. 2000 13.28

Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.

Skupščina ZRJ sprejela volilne zakone

24. 07. 2000 21.12

Oba domova skupščine ZRJ sta na današnjem izrednem zasedanju po pričakovanjih sprejela vse štiri volilne zakone, ki temeljijo na dopolnilih jugoslovanske ustave. Slednje je zvezna skupščina sprejela 6. julija. Danes sprejeti zakoni o volitvah in mandatu jugoslovanskega predsednika omogočajo sedanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću, da znova kandidira, po prejšnjem zakonu pa take možnosti ni imel, saj mu je dopuščal samo en, štiriletni mandat, ki bi se mu iztekel prihodnje leto.

'Ilegalni'' obisk v Črni gori

22. 06. 2000 19.56

Tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je kljub nasprotovanju beograjskega režima obiskala Črno goro. V Njivicah tik ob meji s Hrvaško je zbirala podatke o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik pred devetimi leti. Čeprav uradnih informacij ni, obisk haške tožilke je namreč potekal v največji tajnosti, se je zvedelo, da naj bi ji Đukanovićeva vlada predala obsežno dokumentacijo o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik. Gre za sporne in nepojasnjene dogodke iz leta 1991, ko je takratni črnogorski predsednik Bulatović, sedanji zvezni premier, črnogorskim rezervistom v sestavu jugoslovanske vojske ukazal napad na nemočno mesto, ki takrat še ni imelo svoje obrambe.

Spremembe v Črni gori

17. 06. 2000 18.57

Črnogorska vlada je sprejela štiri uredbe, ki urejajo zunanjetrgovinsko in carinsko poslovanje, in tako prevzela vse pristojnosti zvezne države na teh področjih. Podpredsednik vlade Ljubiša Krgović je za podgoriške Vijesti povedal, da je bil ta ukrep nujen zaradi delovanja zvezne države v škodo Črne gore in zaradi varstva njenih interesov. Sprejete so uredbe o carinskem poslovanju, o zunanji trgovini, o sanitarnem, tržnem, veterinarskem in kmetijskem nadzoru ter uredba o prometu vrednostnih papirjev in finančnem tržišču.

Petrle odgovoril na očitke

17. 06. 2000 09.30

Zunanji minister Lojze Peterle je v sinočnjih Odmevih na TV Slovenija odgovoril na očitke nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki trdi, da se Peterle ni odzval, ko je portugalski zunanji minister Jaime Gama na nedavnem sestanku pridružitvenega sveta v Luxembourgu opozoril na potek denacionalizacije v Sloveniji. Peterle je odvrnil, da je na sestanku zastopal tisto, kar je ''tako rekoč podedoval'' od Rupla in nekdanjega ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja, ter da je delal povsem v skladu s tem, kar je zastopala doslej tudi slovenska pogajalska skupina. Kar je govoril Rupel, je po Peterletovem mnenju izraz tega, da je LDS v opoziciji.

Oblikovana nova latvijska vlada

05. 05. 2000 16.38

Dosedanji župan Rige Andris Berzins je danes oblikoval deveto latvijsko vlado od neodvisnosti te baltske države leta 1991. 48-letni Berzins je dolžnosti prevzel od Andrisa Skeleja, ki je s premierskega položaja odstopil sredi aprila zaradi spora desnosredinske vladne koalicije glede privatizacije.

Več kot 100.000 protestnikov v Beogradu

15. 04. 2000 12.02

Nekaj pred 18. uro se je včeraj na Trgu republike v središču Beograda brez incidentov končalo protestno zborovanje srbske opozicije z geslom Stop nasilju - za demokratične volitve, s katerim je želela opozicija pozvati k predčasnim volitvam.

Draškovićeva SPO kaznovana

13. 04. 2000 19.43

Sodišče v Beogradu je kaznovalo opozicijsko Srbsko gibanje za prenovo (SPO) Vuka Draškovića s petimi milijoni dinarjev (približno 23,5 milijona tolarjev) globe zaradi žalitve ugleda podjetja za zunanjo trgovino Progres iz Beograda, je poročal beograjski radio B2-92. Na čelu tega podjetja je srbski premier Mirko Marjanović.

Simitis za bolj izpostavljeno Grčijo

10. 04. 2000 16.05

Grški premier Costas Simitis se je po razglasitvi rezultatov včerajšnjih parlamentarnih volitev zavzel za večjo izpostavitev Grčije, ki mora doseči raven, na kateri bo lahko tekmovala z ostalimi državami Evropske unije. Simitis se je še zavezal, da bo njegov prvi korak prenovitev vlade.

Danes izredna seja DZ o zaupnici vladi

07. 04. 2000 09.21

''V dogovarjanju z drugimi strankami o podpori zaupnici vladi danes ni bilo napredka, sodeč po javnih nastopih predsednikov SDS in SKD bi prej celo rekel, da je bil narejen korak nazaj. Danes tudi ni prišlo do nadaljevanja pogovorov z Janezom Janšo in Lojzetom Peterletom, ker nista prišla ob dogovorjeni uri na dogovorjen kraj. V teh razmerah je prej pričakovati, da DZ zaupnice ne bo podprl; v tem primeru so najbolj verjeten razplet predčasne volitve,'' je včeraj popoldne izjavil predsednik vlade in LDS Janez Drnovšek.

Predstavniki SSO in SSk danes z Masellijem

18. 01. 2000 08.19

Delegaciji Sveta slovenskih organizacij (SSO), ene od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, ter stranke Slovenske skupnosti v Italiji se bosta jutri popoldne v Rimu sestali s poročevalcem osnutka zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, senatorjem Domenicom Masellijem, s podtajnikom pri predsedstvu vlade Lucianom Caverijem, sicer poslancem stranke francoske manjšine Union Valdotaine, ter poslancem Siegfriedom Bruggerjem iz južnotirolske stranke Sudtiroler Volkspartei.

Poklon žrtvam vojn v Jugoslaviji

14. 01. 2000 12.57

Več desettisoč ljudi je sinoči na ulicah Beograda in Podgorice ter drugih mestih v ZRJ proslavilo pravoslavno novo leto, tako kot tudi v nekaterih drugih vzhodnoevropskih državah.

Neodvisnost Črne gore bi zanetila vojno

24. 10. 1999 20.52

Po besedah namestnika srbskega premiera Vojislava Šešlja bi morebitna odcepitev Črne gore od ZRJ v tej republiki zanetila krvavo državljansko vojno, ki bi lahko sprožila novo posredovanje zveze NATO. Šešelj je po poročanju agencije FoNet dodal, da srbski radikalci ne bodo dopustili preoblikovanja jugoslovanske federacije v konfederacijo, kot je avgusta predlagala črnogorska vlada.

Irska v Partnerstvu za mir

06. 10. 1999 19.09

Irska vlada je sprejela odločitev, da se bo pridružila programu zveze NATO Partnerstvo za mir, vendar pa v ta namen ne bo pripravila referenduma, kot je republikanska stranka irskega premiera Berthieja Aherna, Fianna Fail, obljubila pred dvema letoma. V dokumentu, ki ga je sprejela, je vlada zapisala, da je omenjena odločitev popolnoma v skladu z irsko politiko vojaške nevtralnosti.

INTERFET prvič na zahodu V Timorja

01. 10. 1999 13.38

Mednarodne mirovne sile na Vzhodnem Timorju (INTERFET) so danes začele preiskovalno misijo na zahodnem delu Vzhodnega Timorja, kjer je domnevno gnezdo proindonezijskih milic, so sporočili vojaški viri.