navdih
Evropa celovita le s Slovenijo
30. 05. 2001 00.00
Slovenskega premiera Janeza Drnovška je včeraj, ob koncu uradnega obiska v Luksemburgu, sprejel veliki vojvoda Henri, ki je sprejel Drnovškovo povabilo, da morda še letos obišče Slovenijo. Uradni obisk slovenskega premiera v Luksemburgu je bil v znamenju zelo prijateljskih odnosov z gostiteljem, predsednikom luksemburške vlade Jean-Claudom Junckerjem, ki se je kolegu Drnovšku dopoldne pridružil na sprehodu po starem jedru Luxembourga. Juncker je poudaril, da bo Evropa celovita le, če bo Slovenija članica tako Evropske unije kot zveze NATO. Juncker je napovedal, da se bo z Drnovškom vnovič srečal, še preden bo Slovenija postala članica Unije. Drnovšek je ponovil, da je za Slovenijo luksemburška izkušnja v evroatlantskih povezavah zelo zanimiva in koristna.
Tango v CD
07. 04. 2001 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je s plesno predstavo Circa, nastopila kanadska skupina The Holy Body Tatoo, katere jedro tvorita koreografa in plesalca Dana Gingras in Noam Gagnon, ki skupaj plešeta že štirinajst let. Skupina v svojih predstavah uporablja večmedijski pristop, saj vključuje film, video in glasbo, kar deloma velja tudi za gostujočo predstavo. Omenjena plesalca izvajata senzualen, erotičen tango, skozi katerega gledalec sledi vzponu, klimaksu in propadu ljubezenske zgodbe, ki se, sodeč po filmski projekciji v ozadju, odvija v Parizu. Film za predstavo je oblikoval William Morrison, nominiranec za nagrado grammy, glasba pa je delo skupine The Tiger Lilles, avstralskega violonista Warrena Ellisa in Stevena Severina, bivšega člana skupine Siouxie and The Banshees.
Na Ptuju nagrada Radku Poliču
05. 04. 2001 00.00
Letošnjo nagrado za najboljšo monodramsko uprizoritev na festivalu monodrame Ptuj 2001 je prejel dramski igralec Radko Polič-Rac za predstavo Dobro jutro. V ptujskem gledališču festival poteka od minulega četrtka, danes pa so najboljši slovenski monodrami podelili nagrado v vrednosti 500 tisoč tolarjev. Tekmovalni del se je zaključil v sredo, tako da je tričlanska strokovna žirija, v kateri so bili direktorica koprskega gledališča Katja Pegan, dramaturginja Tatjana Doma in režiser Aleš Novak že izbrala zmagovalno predstavo.
Evropa - deklica, ki je preveč hitela
31. 03. 2001 00.00
V dvorani Duše Počkaj bosta v soboto in nedeljo premieri gledališke predstave Bojana Jablanovca Evropa - Deklica, ki je preveč hitela projekta raziskovalnega gledališča, ki je nastal v produkciji Cankarjevega doma. "Iščem razlog gledališča. Če zavržem vse koncepte iluzije, na odru zmeraj ostane igralec. To, kar raziskujem, je proces skrajno odprtega soočenja z igralcem. V tem procesu je rezultat odvisen od spontanosti igralčevega odzivanja in v enaki meri od senzibilnosti režiserjevega branja njegovih refleksov. Zato proces dela ni zakodiran z rezultatom in ne teži k neki vnaprej definirani gledališki formi," je zapisal režiser Bojan Jablanovec.
Razstava slik Majde Skrinar v Brooklynu
12. 02. 2001 00.00
Slovenska slikarka Majda Skrinar je ob koncu trimesečnega bivanja v New Yorku, ki sta ga omogočila Sorosev sklad in ministrstvo za kulturo, pripravila razstavo slik z naslovom "Brooklynški vrtovi". Skrinarjeva je navdih za razstavljene slike dobila v kulturi in motivih, ki so jo obkrožali med njenim bivanjem v New Yorku, predvsem vrt ob ateljeju v Brooklynu.
Zlati čoln Zlatka Kaučiča
11. 01. 2001 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je bil na sporedu jazz koncert z naslovom Zlati čoln - zvočna podoba življenja in poezije Srečka Kosovela - avtorja Zlatka Kaučiča, vsestranskega bobnarja in tolkalca. Z njim so nastopili še številni jazzovski in klasični glasbeniki: v Parizu živeči ameriški sopranski saksofonist Steve Lucy, s katerim je Kaučič pri nas igral leta 1997 na festivalu Kontrada, dirigent in pianist Bruno Cesselli, multiinstrumentalist Paul McCandless, Jean-Jaques Avenel na kontrabasu, godalni trio in oktet Ljubljanskih madrigalistov.
Ženska dela v Moderni galeriji
07. 12. 2000 00.00
V Moderni galeriji v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 svojo premiero doživel prvi profesionalni avtorski projekt Barbare Kapelj Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje. Režiserka je našla navdih za prestavo v knjigi Svetlane Slapšak Ženske ikone 20. stoletja. Pritegnile so jo avtorice kot so Laurie Anderson, Simone de Beauvoir, Slavenka Drakulić, Marguerite Duras, Jenny Holtzer, Sylvia Plath, Gertrude Stein, Naomi Wolf, Virginia Woolf, in seveda Damjana Černe, Bara Kolenc, in Romana Šalehar, saj so predstavo enakovredno ustvarjale vse sodelavke. Ustvarjalke so prisluhnile mnogim zgodbam avtoric v njihovem lastnem jeziku, prisluhnile so zvenu in pomenu besed. Da ne bi presekale ritma besed so deli predstave nastali po angleških, francoskih in italijanskih predlogah. V predstavi se prepletajo drobci ženskega vsakdana, zgodovine in spomina, drobci iz knjig, glasbe in filma. Ustvarjalke so neštete ženske zgodbe in zgodbe o ženskah obrobljale, vozlale, pletle in tkale. Med seboj jih povezuje scenografija, ki se kot ogromen tkalni stroj razteza po celotni dolžini prizorišča.
Premiera monodrame Radka Poliča
20. 10. 2000 00.00
V Štihovi dvorani bo v sredo, 22. novembra, premiera gledališke monodrame Dobro jutro, s katero bo dramski igralec Radko Polič obeležil 40. obletnico svojega gledališkega in filmskega ustvarjanja. Predstava nastaja v produkciji Cankarjevega doma.
Na poletnem festivalu nocoj jazz in orgelska glasba
31. 07. 2000 09.21
Na mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani bosta nocoj na sporedu dva koncerta. Organist Petr Rajnoha bo v svojem nastopu v Frančiškanski cerkvi izvedel dela Mendelssohna, Bartholdyja, Francka, Kucharja, Bacha in Regerja. Petr Rajnoha je bil rojen v Znojmu na Moravskem, študiral pa je v Brnu, Parizu in Pragi. Na domačih in mednarodnih tekmovanjih je dobil več nagrad in priznanj, med drugim tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sodobne skladbe in nagrado občinstva na tekmovanju v Nuernbergu leta 1998.
Razstava Anne Pontel v koprski Meduzi
13. 07. 2000 15.43
Razstava italijanske likovnice Anne Pontel z naslovom Holiday set začenja cikel štirih razstav z naslovom Moja in druge zgodbe v koprskih galerijah Meduza in Loža. Pontelova iz Cervignana bo jutri zvečer v Meduzi razstavila predimenzionirana plastična oblačila in modne dodatke - torbice, klobuke, dežnike , za katere je dobila navdih pri Barbiki, najbolj slavni punčki- igrački na svetu. Po mnenju kustodinje Majde Božeglav Japelj umetnica svoje stvaritve interpretira z veliko mero ironije ter neobremenjenega ustvarjalnega zanosa.
Umrla angleška vohunka
28. 06. 2000 18.20
Vera Atkins (92), angleška vohunka v drugi svetovni vojni, ki je bila navdih za Miss Moneypenny v serijah James Bond, je umrla zaradi starosti.
V Trbovljah nagradili Laibach
02. 06. 2000 14.12
Na osrednji prireditvi ob trboveljskem občinskem prazniku so prvojunijsko nagrado podelili glasbeni skupini Laibach, in sicer ''za vztrajnost ter imenitne dosežke doma in po svetu v dvajsetih letih delovanja skupine.''
Je Drakula irskega porekla?
29. 05. 2000 21.27
Irski strokovnjak za folkloro in keltsko zgodovino Bob Curran je v univerzitetnem časopisu History Ireland objavil tezo, da bi grof Drakula, vampir, ki je navdihnil številne filmske ustvarjalce, lahko bil irskega porekla. Po splošno veljavnem prepričanju je lik grofa Drakule navdihnila zgodba o romunskem tiranu Vladu l'Empaleurju, ki naj bi živel v Karpatih, natančneje v Transilvaniji na območju današnje Romunije. Bram Stoker, ki je prvi napisal zgodbo o grofu Drakuli že leta 1897, je bil rojen v Dublinu in nikoli ni obiskal vzhodne Evrope, zato Curran ocenjuje, da je Stoker navdih za zgodbo našel v vodji klana severnoirske grofije Londonderry, ki se je imenoval Abhartach. Tako kot Vlad naj bi bil tudi on tiran, v skladu z nekim starim irskim običajem pa naj bi pil ''pokvarjeno'' človeško kri. Po legendi naj bi Abhartach vstal iz grobnice, zato da bi se odžejal s krvjo svojih podanikov. Profesor je svojo domnevo sklenil z vprašanjem, ali lahko izvor legende o Drakuli resnično umestimo v Romunijo.
Začel se je 45. izbor evrovizijske popevke
14. 05. 2000 09.16
V švedski prestolnici Stockholm se je začel <A HREF=http://www.geocities.com/TelevisionCity/1812/2000/2000.htm target=_blank> 45. izbor evrovizijske popevke 2000</A>. Prireditev od 21. ure po srednjeevropskem času prek televizijskih ekranov spremlja približno dvesto milijonov gledalcev po Evropi, Avstraliji, Jordaniji, medtem ko si bodo japonski gledalci izbor ogledali v posnetku enkrat poleti.
100. obletnica rojstva Anice Černej
29. 03. 2000 15.45
Vrtec Anice Černejeve in Muzej novejše zgodovine Celje sta začela dejavnosti ob stoletnici rojstva pesnice in pisateljice Anice Černejeve. Tako bodo v ponedeljek, 3. aprila, v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli likovno razstavo otrok, ki obiskujejo vrtec Anice Černejeve, ter prvič predstavili knjižno izdajo glasbene pravljice Klip, Klop - pravljica za Anico. Avtorica Mira Voglar je navdih zanjo dobila prav v pesmih Černejeve.
Claude Chabrol bo snemal v Bowievi vili
04. 03. 2000 09.32
Devetinšestedesetletni francoski režiser Claude Chabrol bo prizore za svoj novi film posnel v vili glasbenika Davida Bowieja v Lausanni, ki ima pogled na ženevsko jezero. Snemanje filma z naslovom Merci pour le chocolat (Hvala za čokolado) se bo začelo 6. marca v Švici, so pred dnevi sporočili producenti. Chabrolova najljubša igralka Isabelle Hupert bo v filmu igrala vlogo generalne direktorica podjetja za izdelavo čokolade, igralec Jacques Dutronc pa bo zaigral slavnega pianista. Chabrol je navdih za film dobil v romanu Charolotte Armstrong.
Novosti filmskih četrtkov goriškega Kinoateljeja
29. 02. 2000 15.24
V novi seriji t.i. filmskih četrtkov goriškega Kinoateljeja bodo 2. marca predvajali belgijski film Rosetta bratov Luca in Jeana Pierra Dardenna, ki je lanski cannski zmagovalec. V naslednjih tednih bodo v Kulturnem domu v Gorici na sporedu še Samurajeva zgodba režiserja Jima Jarmuscha, Happy Texas Marca Illseyja, Dokaz zločina Larsa von Triera in Kikujiro Takešija Kitana. V četrtek, 6. aprila, bo poseben večer, na katerem se bosta v navzočnosti avtorjev odvrtela kratka igrana filma dveh goriških avtorjev, V prahu (Nella polvere) Roberta Dordita in Beautiful kreplje Daria Frandoliča iz produkcije TV Slovenija in Kinoateljeja.
Predstava Nebojše Ivanovića v MGL
24. 02. 2000 12.59
Plesalec in koreograf Nebojša Ivanović, rojen leta 1969, sodelavec plesnega studia Intakt in v minulih šetih letih avtor petih plesnih predstav, bo danes na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega, predstavil svoje novo odrsko delo Tiho k tebi. Avtor pravi, da gre za zgodbo iskanja ljubezni in potovanja k njej in zgodbo o radosti do življenja v vseh njegovih odtenkih. Ivanovićev sodelavec v predstavi je Tomaž Terček.
Silvester Plotajs Sicoe v Bežigrajski galeriji
02. 02. 2000 15.19
Na razstavi, ki jo bodo drevi ob 19. uri odprli v ljubljanski Bežigrajski galeriji, se 35-letni slikar Silvester Plotajs Sicoe predstavlja s 13 slikami in risbami, nastalimi v zadnjih dveh letih. Slikar je za večino teh del navdih našel v ameriškem košarkarskem zvezdniku Dennisu Rodmanu.
Michael Jackson ni kopiral Al Banove popevke
08. 11. 1999 07.27
Drugostopenjsko sodišče v Milanu je pop zvezdnika Michaela Jacksona osvobodilo obtožbe, da je kopiral popevko priljubljenega italijanskega pevca Al Bana. Po navedbah sodišča sta tako Jackson kot Al Bano dobila navdih za njuni popevki med starimi blues motivi. Po Al Banovem mnenju je Jacksonova popevka Will you be there iz uspešnega albuma Dangerous plagiat njegove I cigni di Balaka. Jacksonova odvetnica je izjavila, da Jackson Al Banove pesmi še nikoli ni slišal.
Shirlie Roden v Slovenj Gradcu
27. 10. 1999 14.44
Angleška pevka Shirlie Roden je svojo najnovejšo zgoščenko posvetila Sloveniji in jo naslovila Jezero, ki izginja. Navdih je dobila na Cerkniškem jezeru. Te dni zgoščenko predstavlja na koncertih po Sloveniji. V okviru svoje oktobrske turneje bo drevi v Kulturnem domu v Slovenj Gradcu priredila tudi dobrodelni koncert, katerega izkupiček je namenjen društvu Ozara.
Marilyn Crispell za uvod v Mesto žensk
14. 10. 1999 15.21
Sinoči so v Cankarjevem domu z nagovoroma direktorice festivala <B>Darje Zaviršek</B>, ki je letos zamenjala Uršulo Cetinsk in županje mesta Ljubljane <B>Vike Potočnik </B>otvorili jubilejni, peti mednarodni festival <B>Mesto žensk</B>. Kot je v svojem govoru poudarila že direktorica festivala, gre za kulturno manifestacijo, ki širši javnosti predstavlja umetnice in njihovo delo, ki marsikdaj, po krivici, ostaja neopaženo, kljub kakovosti in posebni občutljivosti. V naslednjih sedmih dneh bo Ljubljana prizorišče številnih filmskih, gledaliških, plesnih, glasbenih in likovnih predstavitev z mednarodno udeležbo, med katero gre še posebej opozoriti na sinočnji otvoritveni koncert izvrstne ameriške jazzovske pianistke <B>Marilyn Crispell</B>, beograjsko igralko in v zadnjem času tudi režiserko <B>Sonjo Savić</B>, ki se je mnogi spominjajo kot zvezdo nekdanje jugoslovanske kinematografije ter egipčansko plesalko <B>Surayo Hilal </B>s predstavitvijo enega najstarejših plesov kulture, ki jo imamo redko priložnost videti na naših odrih. Prizorišča dogajanj bodo, kot vsako leto, Cankarjev dom, Kinoteka, Mala galerija, galerija Kapelica, KUD France Prešeren in letos še Ljubljanski grad z audiovizualno instalacijo Kdo se boji čarovnic.
Janez Pirnat v Jakopičevi galeriji
06. 10. 1999 19.39
Pregledna kiparska razstava Janeza Pirnata, ki bo od 7. do 31. oktobra postavljena v ljubljanski Jakopičevi galeriji, bo zajela kar štiri desetletja umetnikovega ustvarjanja, ki svoj največji navdih najde v kamnu. Razstavo je avtor poimenoval ''6 krat 9'', naziv pa zajema prelomne letnice v njegovem ustvarjanju - od prvega ohranjenega dela iz leta 1949, prve samostojne razstave leta 1959 do tokratne predstavitve v letu 1999.
Na žrebanju češke loterije 31 zadetkov šestice
08. 09. 1999 07.26
Kar 31 igralcev češke loterije Sportka je na nedeljskem žrebanju zadelo šestico. Ponavadi sta pri tej igri na srečo največ dva zadetka, zato na sedežu loterije menijo, da je večina srečnežev navdih za zmagovalno kombinacijo 15, 16, 26, 27, 33 in 36 dobila pri branju kakega horoskopa. Vseh 31 srečnežev bo sedaj prejelo 534.358 čeških kron (okoli 14.600 evrov). Po vrednostnih izračunih imajo sicer igralci šestice eno proti 14 milijonov možnosti, da zadenejo pravo kombinacijo.
Mednarodni filmski festival v Limi
06. 09. 1999 15.06
Drugi mednarodni festival gledališča in glasbe v Limi je odprla francoska predstava Vrnitev v puščavo (Retour au desert) Bernarda Marie Koltesa. Sicer na festivalu sodeluje 14 skupin iz vsega sveta. Režiser predstave je Laurent Gutmann, medtem ko so igralci, ki so predstavo odigrali v španščini, Peruanci. ''Zelo rad delam v tujini in rad uprizarjam francoske predstave s tujimi igralci, saj imajo ti drugačno domišljijo kot naši'', je povedal Gutmann.
Razstava Alenke Gerlovič
24. 08. 1999 12.02
Ob visokem življenjskem jubileju slikarke Alenke Gerlovič, njeni osemdesetletnici, bodo jeseni kar v treh ljubljanskih galerijah pripravili razstave del iz njenega bogatega slikarskega opusa. V galeriji Ilirija bodo na ogled njene risbe, nastale v Makedoniji, v galeriji Equrna izbor njenih slik ter v Vodnikovi domačiji akvareli. V galeriji Ilirija se bo Alenka Gerlovič predstavila z izborom risb, za katere je umetnica dobila navdih na svojih popotovanjih po Makedoniji v obdobju med letoma 1953 in 1957. Razstavo, za katero je pokroviteljstvo prevzelo veleposlaništvo Republike Makedonije v Ljubljani, bodo odprli v ponedeljek, 6. septembra, ob 18. uri, odprta pa bo do 4. oktobra.
Marko Peljhan sodeluje v Povezanih mestih
28. 06. 1999 16.10
V muzeju Wilhelma Lehmbrucka v nemškem Duisburgu je te dni na ogled projekt Povezana mesta (Connected Cities) s podnaslovom Umetniški proces v urbanem omrežju. Projekt je postavilo ducat umetnikov iz Združenih držav, Avstralije, Nizozemske in Nemčije, iz Slovenije pa Marko Peljhan.
V Bologni bodo pripravili razstavo Alberta Giacomettija
11. 05. 1999 15.07
V Muzeju Morandi v Bologni bo od 19. junija do 6. septembra na ogled razstava kakih 120 del švicarskega umetnika Alberta Giacomettija (1901-1966). Obiskovalci bodo lahko občudovali kipe iz brona in mavca, ki jih je Giacometti ustvaril med leti 1923 in 1964, ter 40 risb, nastalih med leti 1930 in 1965.
Razstava o vplivu Hitchcocka na sodobno umetnost
17. 03. 1999 14.11
V oxfordskem Muzeju moderne umetnosti bo od 11. julija do 3. oktobra na ogled razstava, ki raziskuje vpliv filmskega velikana Alfreda Hitchcocka na sodobno umetnost. Razstavo so naslovili Notorius (Zloglasna) po režiserjev filmu iz leta 1946, gostovala pa bo po svetu, med drugim na Švedskem, Japonskem in Avstraliji. ''Menimo, da bomo z razstavo počastili Hitchcocka ob stoletnici njegovega rojstva,'' je povedal direktor muzeja, Američan Kerry Brougher, nekdanji kurator losangeleškega Muzeja sodobne umetnosti. Čeprav so tudi drugi mnogi velikani filma, kot so Michelangelo Antonioni, Douglas Sirk, John Ford in Federico Fellini imeli velik vpliv na umetnike, je Hitch pogosto omenjen kot tisti z največjim vplivom. Na razstavi bodo predstavili dela 12 sodobnih umetnikov, ki so navdih našli pri Hitchcocku in ki raziskujejo teme, ki jih je obravnaval - predvsem strah. Predstavili jih bodo s filmskimi odlomki, fotografijami, diapozitivi in zvoki. Na razstavi bodo z deli sodelovali Judith Barry, Cindy Bernard, David Reed in Cindy Sherman iz ZDA, iz Kanade Stan Douglas in Atom Egoyan, iz Francije Pierre Huyghe in Chris Marker, Christian Marclay iz Švice, iz Velike Britanije pa John Baldessari, Victor Burgin in Douglas Gordon. Nemška filmska ustvarjalca Matthias Mueller in Christoph Girardet bosta zmontirala odlomke iz Hitchcockovih filmov, da bi pokazala njegov pristop k snemanju filmov.
V Rotterdamu velika retrospektiva Pabla Picassa
14. 03. 1999 19.05
Likovno razstavišče v Rotterdamu je v čast Pablu Picassu pripravilo veliko razstavo z naslovom Umetnik stoletja. Obiskovalci si bodo lahko do 4. julija ogledali 86 slik, 250 skic, nekaj keramik in fotografsko zbirko španskega umetnika. Razstava, ki so jo odprli včeraj, bo po 32 letih na Nizozemskem prvič ponudila pregled obsežnega Picassovega opusa.