ndr
Zadnji predsednik NDR na prostosti
18. 12. 2003 00.00
Zadnji predsednik Nemške demokratične republike je po slabih štirih letih zapora znova na prostosti.
V Nemčiji počastili spomin na vstajo
17. 06. 2003 00.00
Visoki nemški predstavniki so se z minuto molka spomnili vstaje v Nemški demokratični republiki (NDR), ki so jo 17. junija 1953 krvavo zadušile sovjetske sile, pri čemer je umrlo najmanj 125 ljudi.
Kapitan Prestigea na prostosti
07. 02. 2003 00.00
Tri mesece potem, ko je pred špansko obalo potonil tanker Prestige, so njegovega kapitana spustili iz pripora. Zavarovalnica tankerja je namreč na sodišču položila zahtevano varščino v višini treh milijonov evrov.
Ob začetku gradnje Berlinskega zidu
13. 08. 2002 00.00
V Berlinu so s polaganjem venca in z minuto tišine obeležili 41 let začetka gradnje Berlinskega zidu. Spominske slovesnosti ob spomeniku v središču nemške prestolnice so se udeležili vsi vidnejši berlinski politiki, tudi berlinski župan Klaus Wowereit.
Ob obletnici nemške združitve
03. 10. 2001 00.00
V prestolnici nemške dežele Porenje-Pfalško Mainz so pričeli z uradnimi proslavami ob enajsti obletnici nemške združitve.
Športniki zahtevajo popravo krivic
06. 05. 2001 00.00
Nekateri bivši športniki nekdanje Nemške demokratične republike (NDR) so se odločili, da bodo zaradi zlorab z dopingom, ki so se v procesu treninga dogajale v številnih športnih centrih širom NDR, podali peticijo državnemu parlamentu v Berlinu, v kateri zahtevajo, da jim le-ta zaradi pogostih težav z zdravjem s posebnim zakonom zagotovi potrebno zdravstveno oskrbo, od države pa tudi terjajo, da za žrtve dopinških manipulacij v bivšem režimu ustanovi poseben sklad. Med podpisniki peticije najdemo številna znana imena nemškega športa, med njimi Ines Geipel, Birgit Boese, Yvonne Gebhardt, Martina Gottschalt, Ute Krause, Brigitte Michel in Andreas Krieger.
Drnovšek prvi gost v klepetalnici
08. 09. 2000 00.00
V petek po oddaji 24ur na PopTV smo odprli prvo klepetalnico z gostom dr. Janezom Drnovškom, prvakom Liberalne demokracije. Dr. Drnovšek je od 20.00 do 20.30. odgovarjal na številna vprašanja, ki so mu jih zastavljali udeleženci našega uvodnega pogovora v živo po internetu, s katerimi bomo na straneh 24ur.com nadaljevali v času pred volitvami z različnimi gosti.
Brezposelnost v Nemčiji
07. 09. 2000 00.00
Nemčija je avgusta imela 3,8 milijona brezposelnih oseb, kar je za 23.000 oseb manj kot mesec poprej in za 243.060 oseb manj kot v enakem obdobju lani. Stopnja brezposelnosti pa se avgusta, glede na julij, ni spremenila in je ostala na enaki 9,3-odstotni ravni, kar je v skladu z načrti nemške vlade, ki želi brezposelnost obdržati pod 10 odstotki, so sporočili iz nemškega urada za zaposlovanje. Največ brezposelnih, 2,44 milijona oseb, je bilo registriranih v zahodnem delu države, kjer se je avgustovska stopnja brezposelnosti znižala za 0,1-odstotne točke na 7,4 odstotka, na vzhodu Nemčije (nekdanja NDR) pa je bilo avgusta brez dela 1,34 milijona oseb, kar predstavlja 17 odstotkov za delo sposobnega prebivalstva. Nemška 9,3-odstotna stopnja brezposelnosti je tudi avgustu nad evropskim povprečjem, ki je julija doseglo najnižjo, 8,4-odstotno raven v zadnjih devetih letih.
Višja brezposelnost v Nemčiji
09. 08. 2000 00.00
Število brezposelnih se je julija v Nemčiji v primerjavi z mesecem poprej zvišalo za 79.300 oseb, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 223.500 oseb na 3,8 milijona. Letna stopnja brezposelnosti je julija dosegla 9,3 odstotka, kar je za 0,2-odstotni točki več kot mesec poprej, so sporočili iz nemškega zavoda za zaposlovanje. Po mnenju predstavnikov omenjenega zavoda bo letna stopnja brezposelnosti, ki je tako že četrti zaporedni mesec po letošnjem aprilu nižja od 10 odstotkov, do konca leta padla, saj naj bi se povpraševanje po delovni sili septembra in oktobra povečalo. Največjo stopnjo brezposelnosti v Nemčiji beleži vzhod države oz. nekdanja NDR, kjer se je ob 1,34 milijona brezposelnih, brezposelnost julija glede na junij zvišala za 0,5-odstotne točke na 17 odstotkov. Podatki za zahodni del države pa kažejo, da je omenjena stopnja brezposelnosti dosegla 7,5 odstotka, kar je le nekoliko več kot mesec poprej (7,4 odstotka). Skupno število iskalcev zaposlitve je julija v zahodnem delu države preseglo 2,47 milijona.
Egon Krenz mora v zapor
13. 01. 2000 08.08
Zadnji komunistični predsednik nekdanje Nemške demokratične republike (NDR) Egon Krenz, obtožen na šest in pol let zapora, ker je ukazal streljanje na ljudi, ki so bežali iz nekdanje NDR, bo moral v zapor. Nemško ustavno sodišče se je namreč odločilo, da ne bo razsojalo o Krenzevi pritožbi.
Novi dokazi proti Ottojevi
16. 12. 1999 09.57
Enajst let po osvojitvi šestih zlatih medalj na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 se kopičijo sumi, da je takratna reprezentantka Nemške demokratične republike, Kirstin Otto, nastopila s pomočjo prepovedanih poživil. Novinarja Hans Jaochim Seppelt in Holger Schueck sta v knjigi ''Obtožba: Doping otrok. Dediščina športa NDR'' objavila dele tožbe proti zdravniku takratne nemške reprezentance Hansu Tauschu, ki je med leti 1985 in 1989 kar 22 plavalkam, med njimi tudi Ottojevi, podtaknil doping. Po navodilih dr. Lotharja Kipkeja naj bi bila Ottojeva, ki je bila takrat že polnoletna, z dopingom celo seznanjena.
Ottojeva v doping programu nekdanje NDR
13. 12. 1999 10.50
Šestkratna olimpijska plavalna prvakinja v Seulu 1988, Kirstin Otto, je bila vključena v doping program nekdanje NDR. Časnik Focus poroča, da to potrjuje mandatna kazen berlinskega sodišča zoper takrat vodilnega zdravnika v vzhodnonemški plavalni reprezentanci Horsta Tauscha. Sodišče je Tauschu naložilo tudi, da se pisno opraviči 22 prizadetim plavalkam.
10. obletnica padca berlinskega zidu
06. 11. 1999 18.57
Berlinski zid je bil 28 let simbol razdelitve ene najpomembnejših evropskih prestolnic in sveta na dva tabora. Z njegovim padcem pred natanko 10 leti, 9. novembra 1989, je izginila ena od meja, ki je ločevala ljudi, Evropa pa je stopila korak bližje na poti k združeni Evropi.
Schroeder v Pragi
30. 09. 1999 18.13
Nemški kancler Gerhard Schroeder je med današnjim krajšim obiskom na Češkem dejal, da si EU mora prizadevati za sprejem novih članic v letu 2003.
Vzhodni Nemci pogrešajo nekdanji režim
25. 08. 1999 18.02
Po podatkih ankete, ki jo je danes objavila revija Die Woche, se je 42% Nemcev iz nekdanje Nemške demokratične republike (NDR) bolje počutilo pod nekdanjim komunističnim režimom.
Duma bo ob 12. uri začela razpravo o Putinovi kandidaturi
16. 08. 1999 10.14
Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, bo ob 12. uri po srednjeevropskem času začela izredno zasedanje, na katerem naj bi potrdila kandidaturo Vladimirja Putina za novega predsednika vlade.
Deseta obletnica začetka padca Berlinskega zidu
07. 08. 1999 19.35
Jutri bo minilo natanko deset let, odkar se je v Berlinu začela drama vzhodnonemških beguncev, ki je nekaj mesecev kasneje privedla do padca Berlinskega zidu. Osmega avgusta 1989 je namreč 130 vzhodnonemških državljanov zasedlo veleposlaništvo ZR Nemčije v Berlinu in zahtevalo, da jim dovolijo odpotovati na Zahod. Po pettedenski zasedbi veleposlaništva so se begunci vrnili na svoje domove, toda taktika pritiska je obrodila sadove, saj je 11. septembra Madžarska odprla mejo z Avstrijo in začel se je beg neskončnih kolon vzhodnih Nemcev na drugo stran železne zavese.
Finec Karjalainen postavil mladinski svetovni rekord v metu kladiva
07. 08. 1999 12.09
Kljub temu, da se evropska mladinska atletska smetana meri na evropskem prvenstvu v Rigi, pa o svetovnem rekordu v tej kategoriji poročajo iz Helsinkov. Na finskem državnem prvenstvu je Olli-Pekka Karjalainen kladivo vrgel 78,33 metra in s tem za 19 centimetrov izboljšal 21 let star rekord Nemca Rolanda Steuka, ki ga je dosegel še pod zastavo NDR.
Slovenske železnice so dobile novega direktorja
05. 08. 1999 20.21
Potem ko je vlada pred enim tednom sklenila, da ne bo podaljšala mandata dosedanjemu direktorju železnic dr. Marjanu Rekarju, je ta danes predal posle svojemu nasledniku Igorju Zajcu. Zajc je bil doslej državni sekretar na Ministrstvu za promet in zveze, skrbel pa je za mednarodne odnose in prometno politiko.
Mestna galerija: razstava objektov Guentherja Ueckerja
19. 05. 1999 11.48
V ljubljanski Mestni galeriji bodo jutri, 20. maja, ob 20. uri odprli razstavo objektov nemškega umetnika Guentherja Ueckerja z naslovom Trpinčeni človek.
Po združitvi obeh Nemčij na vzhodu države več srčnih infarktov
24. 03. 1999 07.31
Število primerov smrti zaradi srčnih infarktov v novih nemških zveznih deželah je po združitvi obeh Nemčij šinilo kvišku in je zdaj višje kot na zahodu Nemčije, je v zadnji izdaji zapisal nemški časnik Apotheken Umschau. Pred združitvijo obeh Nemčij je bilo število smrti zaradi infarkta v nekdanji Nemški demokratični republiki še bistveno nižje od tistega v Zvezni republiki Nemčiji. Zadeva pa se je spremenila: v minulem letu so v starih zveznih deželah zabeležili 97 primerov smrti zaradi srčnega infarkta na 100.000 prebivalcev, v novih deželah pa povprečno število smrtnih primerov znaša skoraj 118. Pred združitvijo Nemčij so v tedanji NDR na 100.000 prebivalcev zabeležili le 71 primerov smrti zaradi srčnega infarkt, na zahodu Nemčije pa 117. Kot navajajo zdravniki, je vzrok za to spremembo na zahodu države večja osveščenost glede zdravja in seznanjenost z dejavniki tveganja. V zveznih deželah na vzhodu države pa naj bi bili vzroki sporni.
Dirigent Eschenbach glasbeni direktor v Parizu
01. 03. 1999 12.57
Pianist in glavni dirigent simfoničnega orkestra Severnonemškega radia NDR Christoph Eschenbach je bil imenovan za glasbenega direktorja pariškega orkestra Orchestre de Paris. Kot je sporočila francoska kulturna ministrica Catherine Trautmann, bo Eschenbach vodenje orkestra kot naslednik Semjona Bihkova za tri leta prevzel septembra leta 2000. Pri tem naj bi dvanajst tednov na leto delal v francoski prestolnici, v ostalem času pa naj bi še vedno opravljal svoje dolžnosti pri NDR v Hamburgu. Eschenbach je obenem tudi vodja houstonskega simfoničnega orkestra, na tem položaju pa bo ostal do 31. maja letos.
Evropski sodnik na obisku v Sloveniji
05. 10. 1998 14.47
Na krajšem obisku v Sloveniji se danes mudi sodnik Evropskega sodišča iz Avstrije dr. Peter Jann. Ob tej priložnosti je evropski sodnik predstavnikom podjetij, državnih in drugih javnih ustanov spregovoril o delovanju in pristojnostih ter pravnih učinkih sodb Evropskega sodišča, ki ima med drugim nalogo zagotavljati enotno interpretacijo pogodb Evropske unije (EU) v državah članicah. <br<> Dr. Jann se je sestal tudi s predsednikom državnega sveta Tonetom Hrovatom ter predsednikom Vrhovnega sodišča RS Mitjo Deisingerjem.