ne bo
Pomoč Nove KBM prizadetim ob potresu
16. 04. 1998 12.05
Uprava Nove KBM se je na svoji včerajšnji seji odločila, da bo za sanacijo ob potresu poškodovanih infrastrukturnih objektov v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namenila 20 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev.
Vlada bo vsekakor pomagala prizadetim območjem
16. 04. 1998 11.46
S potresom prizadeto območje sta včeraj obiskala premier Janez Drnovšek in podpredsednik vlade Marjan Podobnik; prvi je bil v Zgornjem Posočju, drugi pa na Gorenjskem.
Sodišče zavrnilo predlog za izvedbo stečaja Litostroja
16. 04. 1998 07.28
Ljubljansko okrožno sodišče je danes na ponovnem naroku zavrnilo predlog za uvedbo stečaja Litostroja, ki sta ga vložila albansko podjetje Kastrioti Export Import Tirana in njegov direktor Gasper Bisaku.
Potres poškodoval tudi sakralne in etnološke spomenike
15. 04. 1998 17.09
Predstavniki Uprave RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo so se včeraj srečali s komisijo škofije Koper in predstavniki občin Kobarid in Bovec ter si ogledali kulturne spomenike v vseh treh občinah zgornjega Posočja, ki jih je v nedeljo prizadel potres. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je od 82 sakralnih spomenikov devet takšnih, ki so nujno potrebni statične sanacije.
Slovenke bodo branile zlato
15. 04. 1998 16.33
Kegljaška zveza Slovenije (KZS) bo od 9. do 16. maja v Celju gostila 22. svetovno prvenstvo (SKEP Celje 98), ki se ga bo udeležilo 19 držav; 18 v moški in ženski konkurenci - Švica bo nastopila le z moško reprezentanco, Bolgari pa le z žensko -, vprašljiv pa je še nastop najboljše selekcije iz Argentine. Na prvenstvu bo slovenska ženska reprezentanca branila zlato kolajno z zadnjega prvenstva v Pragi na Češkem.
ZDA usmrtile paragvajskega državljana in s tem prekršile Dunajsko konvencijo
15. 04. 1998 10.08
V ameriški zvezni državi Virginiji so sinoči s smrtonosno injekcijo usmrtili 32-letnega paragvajskega državljana Angela Francisca Brearda, obsojenega na smrt zaradi umora. S tem so ZDA prekršile Dunajsko konvencijo o kunzularnih odnosih, podpisano leta 1963, ki tujim državljanom zagotavlja pravico do navzočnosti njihovega konzularnega predstavnika med sojenjem.
Okna 98 bodo naprodaj 25. junija
15. 04. 1998 09.55
Korporacija Microsoft je napovedala, da bodo 25. junija letos začeli prodajati dolgo pričakovani novi računalniški operacijski sistem z imenom Okna 98 (Windows 98).
Švedske krone še ne bo v Evropski denarni uniji
15. 04. 1998 09.04
Švedska vlada ne načrtuje vključitve krone v menjalne mehanizme Evropske denarne unije. Trenutno ima Švedska sistem prostodrsečega deviznega tečaja, ki po mnenju predstavnikov švedske vlade zadovoljuje cilj cenovne stabilnosti, h katerega uresničevanju je usmerjena tudi denarna politika švedske centralne banke.
Jelcin ne bo podpisal zakona o nacionalizaciji kulturne dediščine
14. 04. 1998 11.23
Ruski predsednik Boris Jelcin je sporočil, da bo ustavno sodišče seznanil s svojo odločitvijo, da ne namerava podpisati zakona, s katerim bi za rusko last razglasili kulturno in umetniško dediščino, ki jo je ob koncu druge svetovne vojne Rdeča armada zasegla v Nemčiji in nekaterih drugih državah.
Prva tovarna sončnih kolektorjev na Madžarskem
14. 04. 1998 08.45
Na Madžarskem bo kmalu začela proizvodnjo prva tovarna sončnih naprav, ki sonnčo svetlobo pretvarjajo v električno energijo. Gre za tovarno Dunasolar, v kateri ima 51-odstotni delež ameriška družba Energy Photovoltaics Incorporation (EPV), njen manjšinski solastnik pa je Madžarska razvojna banka, ki je v celoti v državnih rokah. Obrat bo sprva na tržišče poslal 62.500, že prihodnje leto pa 130.000 sončnih kolektorjev. To so kolektorji z zelo tanko plastjo amorfnega silicija z močjo 40 vatov, ki jih ne proizvaja nobena evropska država. Tovarna bo zaposlovala 100 večinoma visokokvalificiranih delavcev, če pa bo posel stekel, pa tudi dvakrat več.
Jelcin vztraja pri Kirijenku
13. 04. 1998 07.40
Ruski predsednik Boris Jelcin je pred srečanjem z začasnim ruskim premierom Sergejom Kirijenkom povedal, da bo brezkompromisno vztrajal pri svojem kandidatu za predsednika vlade. Dejal je, da dumi ne bo predlagal nobenega drugega kandidata kot Kirijenka.
Veter pihal s hitrostjo 420 kilometrov na uro
12. 04. 1998 11.13
Tornadi, ki so pretekli teden divjali po jugu ZDA, so zahtevali okrog 44 življenj in uničili okrog 2.000 domov. V soboto so se začele prve pogrebne slovesnosti. Najhuje prizadeto je bilo okrožje Jefferson v Alabami, kjer je divjal tornado s hitrostjo 420 kilometrov na uro. Strokovnjaki označujejo tak tornado z oznako F-5, kar je največ po sprejetih jakostnih lestvicah. Strokovnjaki pravijo, da na vsakih tisoč tornadov v ZDA pride le eden z oznako F-5. Njegove posledice so podobne letalskemu bombardiranju. Veter dobesedno trga hiše iz temeljev, dviga do 20 metrov v zrak in jih trešči na tla. Hiše v ZDA so povečini lesene, zaradi česar so še posebej občutljive na divjanje tornadov. Zanesljivega načina za pravočasno opozarjanje pred tornadi za zdaj še ni. Oblasti prebivalcem lahko le priporočijo, da se ob prvih znakih skrijejo v kleti in upajo, da ne bo prišlo do najhujšega. Prizadeta območja je obiskal podpredsednik ZDA Al Gore, ki je obljubil hitro in učinkovito pomoč države pri odpravljanju posledic. Al Gore si je posledice divjanja tornada v Alabami ogledal tudi iz helikopterja in dejal, da kaj takega še ni videl v življenju. Na mestih, kjer so nekoč stale hiše, so ostali le temelji, drevesa so polomljena, od avtomobilov pa so ostali le kupi pločevine. Kljub grozljivim prizorom pa ljudje ostajajo trmasti in so odločeni zgraditi hiše na istih mestih, kjer so zdaj le ruševine.
Irska skupnost v New Yorku zadržana do mirovnega sporazuma
12. 04. 1998 11.13
Newyorčani irskega porekla so povečini zadržani do zgodovinskega mirovnega sporazuma, ki obljublja boljše čase na Severnem Irskem po 30 letih nasilja in 3000 žrtvah. New York je že dolga leta kulturno in politično središče Ircev v ZDA, tako katolikov kot tudi protestantov, ki na Severnem Irskem predstavljajo večino. New York Times je zato opravil raziskavo med različnimi irskimi organizacijami. "Mirovni sporazum obljublja veliko. Toda v preteklosti smo videli že mnogo premirij in sporazumov," je dejala predsednica Galske lige Kathleen Regan. Večina irskih poslovnežev in lastnikov številnih irskih pubov v New Yorku je prav tako pesimistična. "Mislim, da se ne bo nič spremenilo. Versko sovraštvo je pregloboko zakoreninjeno," trdi lastnik gradbenega podjetja Thomas Devine. Direktor Imigracijskega centra smaragdni otok, ki pomaga irskim priseljencem, Eamon Dornan, meni, da je sporazum onemogočil združitev irskih ozemelj in s tem poglobil razdeljenost države. Ameriški Irci izražajo tudi dvome o poštenosti napovedanih referendumov, s katerima bodo Irci potrdili ali zavrgli sporazum. "Zadeva lahko vsak trenutek ponovno eksplodira. Kdo bo nadziral referendum? Na Severnem Irskem ni bilo poštenih volitev že 800 let," je dejal Paddy Reiley,lastnik irskega puba.
Clintonovi nasprotniki naj bi podkupovali priče
12. 04. 1998 11.11
Pravosodno ministrstvo je neodvisnemu svetniku Kennethu Starru, ki vodi preiskavo o aferi Whitewater in predsednikovih spolnih škandalih, naročilo, naj opravi preiskavo o obtožbah, da je ena njegovih glavnih prič proti predsedniku Clintonu prejemala nedovoljena plačila. Namestnik državne tožilke Eric Holder je Starru poslal pismo, v katerem mu naroča, naj pride do dna novicam, da je nekdanji občinski sodnik iz Arkansasa David Hale od Clintonovih konservativnih nasprotnikov dobival denar za pričanje proti predsedniku. Holder v pismu pravi, da bo preiskava o tem za Starra konfliktna, saj je Hale njegova glavna priča. Zato namestnik državne tožilke predlaga Starru, da bi bilo bolje, če bi preiskavo vodilo pravosodno ministrstvo. Iz pisarne neodvisnega preiskovalca je prišel odgovor, da bodo o tem razmislili. Pismo je dokaj neobičajno za pravosodno ministrstvo, saj državna tožilka Janet Reno ponavadi ne dovoli razprave o primeru, ki še poteka. Najbolj so se ga razveselili v Beli hiši, čeprav nočejo ničesar komentirati.
Kirijenko: Čubajsa ne bo v novi vladi
12. 04. 1998 11.10
Začasni ruski premier Sergej Kirijenko je v sinočnjem televizijskem pogovoru poudaril, da reformist Anatolij Čubajs, ki ga opozicija zavrača, ne bo član novega ruskega kabineta. Kirijenko je obenem dodal, da bodo o sestavi vlade govorili šele potem, ko bo duma potrdila novega premiera. Kirijenko se je v pogovoru znova zavzel za močno vlogo države. "Država se ne sme umakniti iz gospodarstva. Rusija potrebuje močno državo in močno vlado," je še dodal. Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je kandidaturo Kirijenka za premiera v petek v prvem glasovanju zavrnila. Ruski predsednik Boris Jelcin je Kirijenka nato znova predlagal za predsednika vlade. Duma, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, mora o premieru znova glasovati do prihodnjega petka.
Heineken povečal dobiček
11. 04. 1998 10.38
Holandska pivovarna Heineken, druga največja proizvajalka piva na svetu, je lanski čisti dobiček glede na leto poprej povečala za 16 odstotkov na 761 milijonov guldnov. Lani je Heineken prodal za 13,52 milijarde guldnov izdelkov, kar je za 11 odstotkov več kot leta 1996. Družbi je rast dobička uspela predvsem zaradi višje prodaje, ugodnih tečajnih razlik in nižjih nakupnih cen za določene surovine. Azijska finančna kriza po besedah predstavnikov Heinekena ne bo bistveno vplivala na poslovanje podjetja (na azijskih trgih ustvarijo 12 odstotkov celotnega prihodka), ki tudi letos pričakuje rast kazalcev uspešnosti poslovanja.
Slavni arhitekt se noče vrniti v Sydney
11. 04. 1998 10.34
Oblasti v Sydneyu so se po 32 letih odločile, da se zahvalijo človeku, ki je naredil načrt za slavno sydneysko opero. Mestni svet namerava danskemu arhitektu Joernu Utzonu ob njegovem 80. rojstnem dnevu v znak zahvale za mojstrovino izročiti mestne ključe. Vendar pa je tiskovni predstavnik župana mesta Sydneya izrazil bojazen, da je zelo malo verjetno, da bo slavni arhitekt prišel po zakasnelo priznanje. Utzon je namreč z besedami, da se ne vrne nikoli več, jezno zapustil Sydney sedem let prej, preden je bil njegova mojstrovina dokončana. Razočaran nad slabim odnosom takratnega političnega vodstva, je leta 1966 dal odpoved. Arhitekt trdi, da mu država Novi južni Wales še vedno dolguje približno 66.000 dolarjev. Slavno opero, katere izgradnja je stala 66 milijonov dolarjev, je leta 1973 slovesno odprla britanska kraljica Elizabeta II.
Karadžić se ne bo nikoli predal
11. 04. 1998 10.00
Radovan Karadžić, nekdanji voditelj bosanskih Srbov "se ne bo nikoli prostovoljno predal" Mednarodnemu soduišču za vojne zločine v Haagu, je v izjavi, ki jo je danes objavila tiskovna agencija bosanskih srbov SRNA, zatrdila njegova soproga Ljiljana Zelen-Karadžić. Kot je dodala Karadžićeva, naj bi bile govorice o predaji Karadžića haaškemu sodišču "neresnične".
Sklenitev sporazuma o Ulstru znova preložili
10. 04. 1998 17.48
Tiskovni predstavnik britanskega premiera Tonyja Blaira je sporočil, da je v zadnji uri na pogajanjih o Ulstru prišlo do težav, zaradi katerih sporazuma ne bodo mogli skleniti do napovedanega roka v začetku današnjega popoldneva. Na novinarski konferenci, ki so jo sklicali zaradi pred tem objavljene novice, da so pogajalci dosegli soglasje o sporazumu, je tiskovni predstavnik namreč sporočil, da sta "na dan prišli ena ali dve nepričakovani zadevi, ki se njihovim upanjem navkljub nista uresničili", ter da pogajalci niso sklenili sporazuma. O naravi nepričakovanih zadev ni poročal. Dejal pa je, da bo Tony Blair ostal na pogajanjih, dokler pogajalci v Belfastu ne bodo dosegli rešitve.
Janša: Mali udar čez noč
10. 04. 1998 17.47
Obe včerajšnji zamenjavi - imenovanje Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske in Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve - zagotovo ne prispevata k izboljšanju možnosti Slovenije za vstop v zvezo Nato v drugem krogu, je na današnji novinarski konferenci dejal prvak Socialdemokratske stranke (SDS) Janez Janša in med drugim izrazil tudi protest zoper način urejanja kadrovskih zadev v Slovenski vojski. Po Janševih besedah gre za potezo, ki je v veliki meri povezana s povečevanjem oz. zmanjševanjem možnosti vstopa Slovenije v zvezo Nato. Prvak SDS tudi meni, da bi bilo "fer pričakovati s strani vlade, da koordinacijo pred takšno zamenjavo tudi obvesti", glede na to, da so predsedniki parlamentarnih strank podpisali sporazum o koordiniranju aktivnosti na področju približevanja EU in zvezi Nato. Po Janševih besedah gre za korak, ki bo bolj vplival na možnosti Slovenije pri vključevanju v zvezo Nato kot pa številni podzakonski akti, ki so tudi predmet razprave koordinacije parlamentarnih strank.
Digitel javno razgrnil svojo ponudbo
10. 04. 1998 17.46
Družba Digitel, kandidatka za drugega koncesionarja za opravljanje storitev s področja mobilne telefonije GSM, je danes, deset dni po javnem odpiranju ponudb, pripravila javno predstavitev svoje ponudbe. Kot je uvodoma poudaril direktor družbe Franc Čimžar, se "ne nameravajo skrivati v povprečju", njihov cilj pa je postaviti enega trenutno najsodobnejših sistemov mobilne telefonije. Digitel, katerega družbeniki so Factor Leasing iz Ljubljane, Feniks iz Novega mesta (vsak po 32-odstotni delež), ameriški Vanguard Cellular Systems (30 odstotkov) in Franc Čimžar (6 odstotkov), je za enkratno koncesijsko dajatev ponudil 20 milijonov dolarjev. V primeru, da bo izbran za drugega koncesionarja, bo uporabnikom ponudil štiri osnovne tipe storitev Urban: Urban, Urban popotnik, Urban poslovnež in Urban Urbanu. V prvi fazi izgradnje, ki bo trajala tri mesece po pridobitvi koncesije, predvideva vzpostavitev 40-odstotno pokritost prebivalstva in 10-odstotno pokritost ozemlja, po 12 mesecih pa 97-odstotno pokritost prebivalstva ter 90-odstotno pokritost ozemlja. V prvih dveh letih naj bi skupna vrednost investicije predvidoma znašala 50 milijonov dolarjev, do konca veljavnosti koncesije pa 80 milijonov dolarjev.
Jelcin bo Kirijenka znova predlagal
10. 04. 1998 17.45
Ruski predsednik Boris Jelcin je napovedal, bo Sergeja Kirijenka, ki ga je duma danes zavrnila, vnovič predlagal za predsednika vlade. Kirijenko pa je po glasovanju dejal, da ne bo sprejel nobenega barantanja z dumo. Za Kirijenka je glasovalo 143 poslancev, 186 jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo. Precej poslancev sploh ni glasovalo. V dumi je bilo po glasovanju slišati, da je izid pravzaprav zaušnica Jelcinu. Ta lahko kandidata za premiera predlaga še dvakrat, po tretjem neuspelem glasovanju pa se duma razpusti.
Angleži ne bodo podprli Johanssona
10. 04. 1998 17.44
Angleška nogometna zveza (FA) ne bo podprla kandidature Šveda Lennarta Johanssona za predsednika Mednarodne nogometne zveze (FIFA). Predsednik UEFA, ki se poleg generalnega sekretarja FIFA Seppa Blatterja poteguje za izpraznjeno mesto Joaoja Havelanga, je namreč podprl kandidaturo Nemčije za svetovno prvenstvo 2006. Kot večina članic UEFA so kandidaturo Johanssona sprva nameravali podpreti tudi Angleži, ki pa prav tako kot Nemci želijo organizirati SP in so se zato odločili proti Johanssonu.
Duma končala razpravo o Kirijenku
10. 04. 1998 17.39
Ruska duma je končala razpravo o predlogu predsednika Borisa Jelcina, naj parlament za novega premiera potrdi Sergeja Kirijenka. Glasovanje je predvideno za 13. uro po srednjeevropskem času. Večina strank v dumi je že pred glasovanjem napovedala, da Kirijenka ne bo podprla.
Pri oblikovanju vlade bo Kirijenko poslušal le Jelcina
10. 04. 1998 11.26
Kandidat za ruskega premiera Sergej Kirijenko je v današnjem predstavitvenem nastopu v spodnjem domu parlamenta, dumi, dejal, da bo pri oblikovanju vlade poslušal "le predsednika Borisa Jelcina in nikogar drugega".
Osrednje točke sporazuma za Severno Irsko
10. 04. 1998 09.54
Osrednja točka sporazuma o prihodnosti Severne Irske je ustanovitev sevenoirske skupščine, ki bo štela 108 katoliških in protestantskih poslancev, volili pa naj bi jo predvidoma junija. Njen izvršni odbor bo sestavljalo 12 ministrov. O sporazumu se bodo prebivalci Irske in Severne Irske odločali na referendumu 22. maja. Skupščina bo imela zakonodajne pristojnosti, njena glavna naloga pa bo ustanovitev sveta za sodelovanje med severom in jugom. Če skupščina te naloge ne bo uresničila v enem letu, jo bo britanska vlada lahko razpustila. V svetu sever-jug bodo ministri irske vlade in predstavniki severnoirske skupščine. V začetku se bo ukvarjala z vprašanji prometa, turizma in odnosov z Evropsko unijo, kasneje pa naj bi prevzela dodatne naloge. Irska vlada se je v sporazumu obvezala, da bo spremenila drugi in tretji člen svoje ustave, v katerih zdaj izraža težnje po Severni Irski, britanska vlada pa bo ustrezno prilagodila svojo zakonodajo. Pri tem naj bi zagotovili, da se ustavni položaj Severne Irske ne bo spreminjal brez privoljenja njenih prebivalcev. Sporazum predvideva tudi ustanovitev britansko-irskega sveta, katerega člani bodo predstavniki irske vlade, severnoirske skupščine, ter predstavniki načrtovanih parlamentov Škotske in Walesa. Z ustanovitvijo 108-članske severnoirske skupščine se bo končalo 26 let dolgo obdobje "neposrednega vladanja" iz Londona, ki so ga uvedli po ukinitvi parlamenta - v njem so prevladovali protestanti -, ki je Severni Irski vladal od leta 1921.
Pobuda Liberalne stranke v zvezi s financiranjem SLS
09. 04. 1998 17.16
Ob javnih pa tudi strokovnih in parlamentarnih razpravah in napovedanih kritikah oz. poizvedbah pristojnih organov v zvezi z načinom financiranja Slovenske ljudske stranke (SLS) je neparlamentarna Liberalna stranka (LS) dala pobudo, da se enake poizvedbe in koraki podvzamejo pri vseh slovenskih političnih strankah. Po njihovem mnenju bo slovenska politična javnost le tako imela jasno in čisto sliko o tovrstnem delovanju vseh strank. LS opozarja, da finančno ministrstvo ni in noče podvzeti ustreznih korakov, niti obravnavati ustreznih formalno vloženih in zakonitih pobud v zvezi s premoženjem političnih organizacij, ki so prenehale delovati v skladu z zakonom o političnih strankah iz leta 1994 in katerih imetje po tem zakonu zapade proračunu RS. Tovrstna dogajanja ne smejo služiti za diskvalifikacijo posameznih strank, ampak morajo prispevati k jasnosti in zakonitosti finančnega poslovanja vseh strank, v vsakem primeru pa varovati javni interes in interes davkoplačevalcev, je LS še zapisala v svoji pobudi.
Rusija ne bo uvedla sankcij proti Lativiji
09. 04. 1998 12.27
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Borisa Jelcina Sergej Jastržembski je danes dejal, da Rusija ne bo uvedla gospodarskih ukrepov ali celo embarga proti Latviji.
Microsoft bo priskrbel programsko opremo Sorosevim fundacijam
09. 04. 1998 09.44
<B>Inštitut za odprto družbo (Open Society Institute) Georga Sorosa, ki ima sedež v New Yorku, in Microsoft sta podpisala pogodbo, po kateri bo Microsoft brezplačno licenciral brskalnik Internet Explorer omrežju Sorosevih neprofitnih fundacij, jim priskrbel drugo programsko opremo po akademskih cenah in sodeloval pri šolanju uporabnikov. </B>
Tudi sloni in nilski konji se bodo postili
09. 04. 1998 09.27
Ko so pred judovskim praznikom vse pekovske izdelke pospravili iz biblijskega živalskega vrta v Jeruzalemu, so se sloni in nilski konji počutili nekoliko slabotno. Od začetka tega tedna živali ne dobivajo več po deset štruc kruha na dan kot doslej. Judovski zakon namreč v času praznika, na katerega se Judje spominjajo osvoboditve izpod egiptovskega suženjstva, prepoveduje uživanje živil, ki vsebujejo sredstva za vzhajanje. Praznik se bo začel v petek zvečer.