ne boj
Konferenca ZN o organiziranem kriminalu
12. 12. 2000 00.00
Na štiridnevni konferenci v organizaciji Združenih narodov, ki se je danes začela v Palermu, je v prvem delu konference, ki se je začela z minuto tišine v spomin na žrtve mafije, spregovoril tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, ki je opozoril, da novi dosežki tehnologije ne bi smeli služiti kriminalnim namenom, zato je treba sprejeti ustrezne zakone in varnostne ukrepe. Italijanski pravosodni minister Piero Fassino je poudaril, da je Palermo simbol boja državnih organov proti mafiji in napovedal, da bodo 25 odstotkov sredstev, ki bodo na podlagi nove konvencije zaplenjena podjetjem in združbam, ki se ukvarjajo z mednarodnim kriminalom, namenili ZN.
Pred nastopi na vrhovnem sodišču ZDA
11. 12. 2000 00.00
Predstavniki ameriških predsedniških kandidatov Georga Busha ml. in Ala Gora so dan pred ustno predstavitvijo argumentov na vrhovnem sodišču ZDA glede zakonitosti ročnega preštevanja glasov na Floridi na različnih televizijskih postajah ubrali pomirljive tone. Gorov odvetnik David Boies je za televizijo NBC zatrdil, da bo podpredsednik zagotovo priznal poraz, če mu vrhovno sodišče ZDA ne bo naklonjeno, in da bo Busha podprl kot svojega predsednika. Podobne besede je za isto televizijo izrekel tudi Bushev pravni zastopnik na Floridi James Baker, ki je prav tako zatrdil, da bo volja vrhovnega sodišča ZDA spoštovana.
Motorola ustanovila podružnico v Sloveniji
08. 12. 2000 00.00
Motorola, eden največjih ponudnikov integriranih komunikacij in specialnih rešitev s področja elektronske opreme na svetu, je odprla svojo podružnico v Ljubljani, ki bo pokrivala področje Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Slovensko podružnico Motorole, ki bo delovala predvsem na področju trženja mobilnih telekomunikacij, zastopa Urša Manček.
Nadaljevanje pravnega dvoboja
28. 11. 2000 00.00
Boj za izbiro naslednjega predsednika ZDA med Demokratsko in Republikansko stranko se je včeraj na floridskih sodiščih nadaljeval brez kakšnih posebnih dobrih ali slabih novic za eno ali drugo stran.
V Posočju popoldne nehalo deževati
18. 11. 2000 00.00
V Posočju je popoldne nehalo deževati, še vedno pa se ekipe na terenu bojijo poplavnega vala, ki lahko še vedno izbruhne. Voda v strugi reke Koritnice je sicer že nekoliko upadla, strokovnjaki pa ne izključujejo možnosti, da si je podivjana voda našla kakšno drugo pot, morda pod površjem, in lahko nepričakovano udari.
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Tuji tisk o izvolitvi Pahorja
10. 11. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so pozno popoldne poročale o izvolitvi novega vodstva drž avnega zbora. V ospredje postavljajo novega predsednika DZ Boruta Pahorja, vodjo ZLSD. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je za "reformiranega komunista" glasovalo 63 poslancev, 25 pa jih je bilo proti. Hkrati se nadaljujejo pogovori o oblikovanju vladne koalicije, ki naj bi jo vodil Janez Drnovšek, čeprav ta še ni bil uradno imenovan za mandatarja, piše AFP.
Aretacija državnega sekretarja
08. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je predvčerajšnjim popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je včeraj dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Aretacija državnega sekretarja
07. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je včeraj popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Predvolilna mrzlica v ZDA
05. 11. 2000 00.00
Demokratska in Republikanska stranka se bosta 7. novembra podali v boj za osvojitev večine v obeh domovih ameriškega kongresa, od katere bo odvisna tudi zmožnost uresničevanja predvolilnih obljub obeh glavnih predsedniških kandidatov - Georga Busha in Ala Gora. Republikanci imajo v 100-članskem senatu 54 sedežev,
V torek volitve v ZDA
04. 11. 2000 00.00
Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.
Miloševića varujejo posebne enote
26. 10. 2000 00.00
Marko Nicović, nekdanji vodja kriminalistične policije v Beogradu in podpredsednik Svetovne organizacije za boj proti narkotikom, je povedal, da bivšega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića varujejo "mešane vojaško-policijske enote".
Amnesty International se prek Interneta bori proti mučenju
20. 10. 2000 00.00
Že skoraj štirideset let stara organizacija za boj za človekove pravice poziva vse internavte, naj poleg pisem, ki jih Amnesty International že kar tradicionalno uporablja za osvobajanja političnih zapornikov, začno pisati svoja mnenja in protestna pisma kar preko elektronske pošte. Pri organizaciji upajo, da bodo Amnesty's alert network kmalu uporabljali milijoni uporabnikov Interneta, ki se jim bo treba le prijaviti na stran in podpisati e-mail z eno samo zahtevo: Nehajte mučiti zapornike.
Mednarodni dan boja proti revščini
18. 10. 2000 00.00
Na sedežu ZN so se z različnimi prireditvami spomnili 17. oktobra, Mednarodnega dneva boja proti revščini, generalni sekretar ZN Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pa sta ob tem dala posebni izjavi. Med dogodki ob dnevu boja proti revščini, ki ga je Generalna skupščina razglasila leta 1992, je bil tudi zaključek Svetovnega pohoda žensk 2000, ki se je začel letos marca v Ženevi in zajel predstavnice in predstavnike iz 5.000 nevladnih organizacij iz 159 držav sveta. Udeleženke pohoda so nameravale generalnemu sekretarju ZN predati posebno peticijo z več kot dvema milijonoma podpisov za učinkovitejše ukrepe v boju proti revščini. Namesto Annana, ki se je mudil v Egiptu, jih je sprejel predsednik Generalne skupščine Holkeri. "Svetu ne primanjkuje dobrih namenov za odpravo revščine, kot je razvidno tudi iz sklepov vrha tisočletja in svetovnega vrha za družbeni razvoj iz leta 1995. Vendar do danes nismo storili dovolj in število revnih še naprej narašča, namesto da bi upadalo," je izjavil Holkeri. Tudi Annan je v svoji poslanici izpostavil, da svetu ne primanjkuje znanja in sredstev za odpravo revščine, ampak volje. "Na strani razvitih to pomeni zmanjšanje dolga, odpravo zaščitnih carin pred uvozi iz revnih držav in več sredstev za razvojno pomoč. Na strani držav v razvoju boj proti korupciji, končanje spopadov in vzpostavitev dobrega vladanja," je zapisal Annan.
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.
Bajuk zavrača Kučanove navedbe
13. 10. 2000 00.00
Popoldne je premier Bajuk ostro zavrnil navedbe v včerajšnjem
Sporazum Rusije in Indije o strateškem partnerstvu
03. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in indijski premier Atal Behari Vajpayee sta danes v New Delhiju podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo okrepil odnose med državama. Poleg tega dokumenta, ki bo dvignil odnose na novo raven, sta državi podpisali še vrsto drugih sporazumov o sodelovanju na področju obrambe, jedrske energije, trgovine, znanosti in tehnologije.
Volitve v Albaniji
01. 10. 2000 00.00
Danes zjutraj so se v Albaniji odprla volišča, na katerih 2,8 milijona volilnih upravičencev odloča o prihodnji sestavi 385 občinskih svetov. Občinske volitve med zahodnimi opazovalci veljajo za pomemben preizkus stabilnosti in demokracije te najrevnejše evropske države. Albanska vlada je iz strahu pred nemiri mobilizirala pripadnike policije in vojske, Organizacija za varnost in sodelovanje (OVSE) in nekatere druge mednarodne organizacije pa so v Albanijo poslale svoje opazovalce.
Ferjan ima že dovolj
29. 09. 2000 00.00
Stadion Matije Gubca v Krškem bo v soboto prizorišče zadnjega dejanja letošnje speedwayske sezone v Sloveniji. Ker je zaradi dežja odpadla dirka v Lendavi, bo tako namesto načrtovanih osmih za državno prvenstvo posameznikov štelo le sedem dirk. A verjetno ena dirka več ne bi bistveno vplivala na odločitev o prvaku. Še četrto leto zapored je po pričakovanjih naslov pospravil namreč Matej Ferjan, ki se je letos ovenčal celo z naslovom prvaka stare celine. S tem si je zagotovil tudi nastop v "Speedway Grand Prix" seriji prihodnjega leta, kar je uspeh, s katerim je ves slovenski speedway povzdignil v samo elito tega metanolskega športa.
ETA priznala več terorističnih napadov
22. 09. 2000 00.00
Baskovska teroristična organizacija ETA je v sporočilu, objavljenem v današnji izdaji organizaciji naklonjenega časnika Gara, priznala osem terorističnih napadov v zadnjih tednih. Med drugim je organizacija prevzela tudi odgovornost za nedavni atentat na lokalnega politika Manuela Indiana v Zumarragi na severu Španije in za neuspeli poskus umora nekdanjega baskovskega pravosodnega ministra Joseja Ramona Recalda. Včerajšnjega atentata na španskega lokalnega politika Joseja Luisa Ruiza Casada v bližini Barcelone, organizacija ETA v poročilu ne omenja, prevzema pa odgovornost za bombne napade na nekatera podjetja v Baskiji in na neko diskoteko. Glede napada na diskoteko organizacija trdi, da je šlo za boj proti trgovini z mamili. Diskoteka je v lasti neke baskovske družine, ki se je večkrat javno izrekla proti nasilju.
Ruska vojska ubila 15 upornikov
05. 09. 2000 00.00
Na
Barbik nikoli ni dobila
01. 09. 2000 00.00
Ameriška policija in državljani se srečujejo z novim problemom internet kriminala, ki ga najbolje opisuje naslednji primer. Zbirateljica Barbik Sherry Dukes iz Georgie je na internet dražbi kupila dva zelo redka primerka te igrače in je denar poslala prodajalcu v Seattle, na drugem koncu Združenih držav Amerike. Barbik seveda nikoli ni dobila. Zato je odšla na policijo, tu pa se je njena agonija šele resnično začela. Ena policijska služba jo je pošiljala do druge in tako naprej, kasneje pa se je obrnila celo na zvezno policijo FBI, ki pa ji tudi ni pomagala.
Priprave LDS na volitve
01. 09. 2000 00.00
Politične stranke morajo kandidatne liste dokončno oblikovati do 20. septembra. Ravno v teh dneh zato potekajo intenzivni pogovori v volilnih štabih, saj bo boj za poslanska mesta neizprosen. Tudi v Liberalni demokraciji lista še vedno ni dokončno sestavljena, znano pa je, da se bodo v predvolilni boj spustili najvidnejši člani stranke.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Srečanje verskih voditeljev
30. 08. 2000 00.00
Vrhunsko srečanje Združenih narodov med verskimi in duhovnimi voditelji, ki se ga udeležuje več kot tisoč predstavnikov 70 veroizpovedi, se je v torek nadaljevalo s plenarnim delom, na katerem so med drugimi spregovorili generalni sekretar ZN Kofi Annan, idejni oče srečanja lastnik družbe CNN Ted Turner, predstavnik budističnega duhovnega vodje iz Tibeta dalajlame Drikung Chetsang Rinpoche, vatikanski kardinal Francis Arinze ter generalni sekretar Svetovne lige muslimanov Abdulah al Obaid. Zanimiv je bil govor Teda Turnerja, ki naj bi nekoč izjavil, da je krščanstvo za slabiče. Turner je dejal, da ni mogel sprejeti nauka, da gredo v nebesa le kristjani, kjer je potemtakem po njegovem mnenju velik dolgčas. Turner zdaj verjame, da se bog na različne načine izraža vsem ljudem in si želi, da bi živeli v miru, ne pa, da "se čimprej pošiljamo v onostranstvo". Vrhunec dneva pa je bil nastop predstavnika dalajlame, ki je prenesel besede duhovnega voditelja. Dalajlama je zavrnil udeležbo na verskem vrhu, potem ko so ga prireditelji povabili le na drugi del, ki bo potekal v hotelu Waldorf Astoria, medtem ko je Kitajska preprečila njegov nastop v Generalni skupščini. Rinpoche je v govoru med drugim dejal, da na svetu ne more biti miru, dokler bo vladala revščina, socialna krivičnost, zatiranje, propadanje okolja ter dokler bodo veliki in mogočni še naprej teptali majhne in šibke. Da morajo različne vere razviti medsebojno razumevanje in spoštovanje. Ob njegovem govoru je več kot 1000 verskih voditeljev zapustilo dvorano, preostali pa so navdušeno ploskali. Kitajska je na vrh poslala svojo versko delegacijo in njen voditelj Fu Tieshen se je v govoru obregnil ob poskuse vmešavanja v suverenost držav v imenu zaščite verskih pravic, čeprav dalajlame ni izrecno omenjal. Papež Janez Pavel II je skupini poslal sporočilo, ki ga je prebral kardinal Francis Arinze, v katerem je dejal, da so problemi s katerimi se sooča človeštvo tako kompleksni in veliki, da jih posameznik ali posamezni narod ne more reševati ločeno od drugih, prav tako tudi boj za mir ne more biti le delo diplomatov in politikov.
Priprave na volitve
27. 08. 2000 00.00
Čez slabe tri tedne se bodo stranke spet pognale v boj za volivce. Mesec dni pred volitvami, kolikor sme trajati kampanja, bodo sporočila in obljube strank preplavljale medije. Vse stranke se na veliki finale že pripravljajo.
Prvi libanonski volivci oddali glasove
27. 08. 2000 00.00
V Libanonu, kjer danes potekajo delne parlamentarne volitve, so svoje glasove oddali prvi volivci, in sicer na severu države in na območju libanonskega gorovja. Približno 1,3 milijona volilnih upravičencev med 268 kandidati izbira poslance za 63 od 128 mest v libanonskem parlamentu. Za varen potek volitev, ki se bodo končale ob 18. uri po lokalnem času, skrbi kakih 10.000 vojakov in 7000 policistov. Drugi del volitev bo 3. septembra, ko bodo volili na območju Bejruta ter na jugu in vzhodu države.
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Gore uradni demokratski predsedniški kandidat
17. 08. 2000 00.00
Na nacionalni konvenciji Demokratske stranke so danes tudi uradno nominirali podpredsednika Ala Gorea za strankinega predsedniškega kandidata. Florida je dala Goreu odločilnih 186 glasov, da je dosegel potrebnih 2,170. Za jutri pa so napovedali postopek za potrditev nominacije podpredsedniškega kandidata - senatorja Josepha Liebermana. Gore je na konvenciji predstavil svoj program z geslom Vizija prihodnosti. Gore vstopa v boj z novimi rezultati raziskav javnega mnenja, ki kažejo, da je izničil prednost republikanskega kandidata Georgea W. Busha.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.