neža
AZS sklenila pogodbe z atleti za leto 2022
27. 01. 2022 14.57
Atletska zveza Slovenije (AZS) je danes sklenila pogodbe s svojimi najboljšimi športniki za letošnje leto. Vrednost letošnjih pogodb je skoraj 290.000 evrov, skupno je v sistem financiranja vključenih 122 športnikov.
Hadalin ne gre v Peking, zamenjal ga bo Naraločnik
24. 01. 2022 16.07
Znan je seznam slovenske olimpijske reprezentance za zimske olimpijske igre v Pekingu 2022. Olimpijski komite Slovenije (OKS) je danes potrdil dodatnega tekmovalca, ki bo Slovenijo predstavljal na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu prihodnji mesec. Slovenski alpski smučar Štefan Hadalin je iz osebnih razlogov predčasno končal sezono. Namesto Hadalina je olimpijsko priložnost dobil 23-letni Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji.
Anamarija Lampič prvo ime 'tekačev': Medalja? Zanjo se bom borila
21. 01. 2022 14.15
Anamarija Lampič je prvo ime devetčlanske slovenske ekipe v smučarskem teku, ki bo nastopila prihodnji mesec na olimpijskih igrah v Pekingu. Poleg nje bodo tekmovali še Eva Urevc, ki je bila pozitivna na novi koronavirus in ima simptome bolezni, Anja Mandeljc, Anita Klemenčič in Neža Žerjav ter Miha Šimenc, Vili Črv, Janez Lampič in Miha Ličef.
Slovenijo bo v Pekingu zastopalo 41 športnikov
18. 01. 2022 17.14
Na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu od 4. do 20. februarja bo nastopilo 41 slovenskih športnikov. Odpravo, ki bo lovila 22. slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah, je danes na seji na Brdu pri Kranju potrdil Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Največ medalj doslej je Slovenija osvojila v Sočiju leta 2014, ko so se naši športniki domov vrnili kar z osmimi. Na zadnjih zimskih igrah pa sta za slovensko veselje poskrbela Jakov Fak s srebrno ter Žan Košir z bronasto medaljo.
SZS na seznam kandidatov za OI v Pekingu uvrstila 42 športnikov
17. 01. 2022 16.30
Smučarska zveza Slovenije (SZS) je na ponedeljkovi seji izvršilnega odbora potrdila predlog sestave slovenske reprezentance za prihajajoče zimske olimpijske igre v Pekingu. Na njem je 42 športnic in športnikov. Predlog ekip mora potrditi še izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije.
Sonja: Stotinka sekunde je manjkala, da bi se obrnila in šla
11. 01. 2022 12.16
Sonji Plešnar po koncu snemanja Ljubezni po domače ne manjka ponudb, čaka pa na tistega pravega in zaročni prstan še pred letošnjim valentinovim. Z Mitjo Rusem ohranjata zelo lepo prijateljstvo, ki ga nameravata dopolniti še s poslovnim sodelovanjem.
Izbor filmov v letu 2021
23. 12. 2021 07.00
Iztekajoče se leto je ponudilo kup filmskih poslastic, od nabora na filmskem festivalu Liffe, 25. filma z Jamesom Bondom do novega filma Clinta Eastwooda, ZF spektakla Dune, kontroverzne Hiše Gucci in nadaljevanj franšiz, kot so Izganjalci duhov, Matrica, Noč čarovnic in Spider-Man.
Uspešne zgodbe mladih ljudi: ko hobi postane donosna dejavnost
21. 12. 2021 11.36
V oddaji Preverjeno smo tokrat spremljali tri mlade poslovneže Nežo Molk, Jana Forsthuberja in Jureta Janca. Vsak od njih ustvarja prihodek na svojevrsten način. Njihove uspešne zgodbe so v navdih vsem generacijam.
Jure Henigman kot karizmatični Gospod profesor v novi seriji na VOYO
14. 12. 2021 12.32
Novost na VOYO: 13. januarja prihaja visokoproračunski original VOYO, serija Gospod profesor je zgodba o karizmatičnem profesorju, ki neukrotljivim dijakom pomaga pri premagovanju zahtevnih življenjskih ovir, zato pozabite vse, kar veste o profesorjih in spoznajte Sama Demšarja, ki ga igra Jure Henigman.
Vse več samooskrbnih vasi, zapiranje Teša in drugi blok jedrske elektrarne
03. 12. 2021 06.00
Število samooskrbnih vasi z obnovljivimi viri energije v Sloveniji raste, dobavitelji pa napovedujejo še več takšnih skupnosti. Toda lokalni viri ne bodo zmogli pokonci držati celotne industrije in omrežja, za to potrebujemo večje elektrarne. Povečali bomo število hidro in vetrnih elektrarn, količino proizvedenega Co2 pa bomo zmanjšali tudi z zaprtjem Teša. "Ne predstavljam si energetske neodvisnosti Slovenije brez jedrske energije," medtem pravi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Strokovnjaki so medtem kritični, da konkretnega načrta, predvsem vladnega, še ni.
Kadrovski pretresi v slovenski energetiki
02. 12. 2021 06.00
V ključnem času, ko imamo rekordne rasti cen elektrike, plina in ogrevanja in ko so odprta vprašanja o oskrbi z energijo v prihodnosti – zaradi opustitve rabe premoga ter zaprtja rudnika, Teša in drugega bloka nuklearke – smo priča vrsti kadrovskih menjav v vrhu energetskih podjetij. Odleteli so nekateri vodilni: Andrej Ribič, Boris Sovič, Alan Perc, Robert Golob. Kako bo to vplivalo na stabilnost trga? Se bodo menjave nadaljevale?
Je usoda Termoelektrarne Šoštanj in rudnika zapečatena z letom 2033?
01. 12. 2021 06.00
Tretjino slovenske elektrike z uporabo premoga proizvede Termoelektrarna Šoštanj oziroma Teš. Tisti Teš, ki je postal sinonim za korupcijo zaradi netransparentne gradnje šestega bloka, prežete s hišnimi preiskavami. Za šesti blok smo plačali 1,4 milijarde evrov, pet let kasneje pa se dogovarjamo o opustitvi rabe premoga zaradi podnebnih zavez, zaprtja rudnika in posledično tudi termoelektrarne. Ogroženih pa je 1.400 delovnih mest.
Rekordno trgovanje s čistim zrakom
30. 11. 2021 06.00
V Sloveniji je 34 naprav – termoelektrarne, toplarne ter proizvajalke jekla, keramike in papirja – ki trgujejo z emisijskimi kuponi. Med njimi največ emisij C02 v zrak spusti Termoelektrarna Šoštanj. S kuponi trgujejo tudi posamezniki, podjetja, ki so trgovanje uporabili za dober posel. Eden najuspešnejših pri trgovanju je Boštjan Bandelj. Emisijski kuponi so letos dosegli rekordne cene – tudi več kot 70 evrov. Kako bo rast cen vplivala na poslovanje Termoelektrarne Šoštanj?
Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih
29. 11. 2021 06.00
Polovica slovenskih gospodinjstev se najraje ogreva na lesna goriva. Tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Drugače je pri sekancih, tam je cena celo upadla. V primerjavi s kurilnim oljem so peleti 45 odstotkov cenejši, sekanci pa kar 82 odstotkov. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena trikrat narasla.
Ogrevanje, kuhanje in priprava tople vode z zemeljskim plinom bodo to zimo ponekod dražji
25. 11. 2021 06.00
Cene zemeljskega plina so se letos na borzi zvišale za kar 400 odstotkov, takšne rasti niso pričakovali niti strokovnjaki. Posledično bo podražitve občutila desetina gospodinjstev - predvsem v mestih, ki se ogrevajo s plinom. Energetika Ljubljana je ceno plina za 11 odstokov zvišala že avgusta, Petrol ga bo za 12 odstotkov decembra. Ob tem je pomembno dejstvo, da je Slovenija odvisna od uvoza zemeljskega plina, saj nima ne skladišč, ne lastne proizvodnje v večjem obsegu. Ključno vprašanje torej je, ali bo oskrbo s plinom rešila Rusija po plinovodu Severni tok 2, ki je sicer dokončan, a zelene luči za obratovanje še nima.
Ogrevanje bo to zimo dražje, katero je najugodnejše?
23. 11. 2021 06.00
Če se v slovenskih mestih večinoma koristita daljinska toplota in zemeljski plin, sta na podeželju pogosteje v rabi les in kurilno olje. Energenti se pred začetkom zime dražijo, a kot poudarja energetski svetovalec, mora biti vsaka menjava ogrevalnega sistema dobro premišljena. Za gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd, je najcenejše ogrevanje z lastnimi drvi. Cenovno ugodni so tudi sekanci in toplotna črpalka. Med dražjimi je kurilno olje, v Sloveniji pa je v uporabi še vedno okoli 100.000 naprav za kurilno olje.
Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?
22. 11. 2021 06.00
Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.
To je prva peterica finalistov razpisa Mladi upi 2021
21. 11. 2021 11.10
Mladi upi so družbeno odgovorni finančni projekt, namenjen nadarjenim mladim posameznicam in posameznikom, ki se šele prebijajo na vrh in se zato težje potegujejo za profesionalna ali sponzorska sredstva. Pred tednom dni smo spoznali dvajseterico finalistov, danes pa vam podrobneje predstavljamo prvih pet talentov, ki imajo po mnenju strokovne žirije potencial, da postanejo Mladi upi leta 2021.
Tekmovalka Talentov želi s svojo glasbo ljudem pomagati
20. 11. 2021 14.38
Petra Ceglar je letos nastopila v avdicijski oddaji Slovenija ima Talent, kjer je za Branka, ki ga sicer ni navdušil njen nastop, spisala kratko šaljivo pesem. V polfinale se sicer ni uvrstila, ji pa to ni odvzelo zagona do glasbe – ustvarila je namreč svojo peto avtorsko skladbo Ideal. 21-letna glasbenica, ki trenutno študira v Valencii, si želi, da bi njena glasba dosegla čim več ljudi, saj si z nasveti, ki jih med vrsticami deli v besedilih, prizadeva ljudem pomagati.
Razkrivamo finaliste razpisa Mladi upi 2021
15. 11. 2021 09.35
Slovenija se lahko pohvali s številnimi izjemnimi mladimi talenti, kar dokazuje tudi izjemno dober odziv na razpis Mladi upi 2021. Letošnje prijave so bile odprte do 14. oktobra, strokovna žirija pa je nato izbrala 20 posameznic in posameznikov, ki so se uvrstili v finale projekta. Razkrivamo njihova imena!
Neža in Karmen spoznali vrednost dobrega partnerja
09. 11. 2021 00.15
Še tako uspešen začetek vselej ne pomeni, da bo tudi preostanek poti potekal brez ovir. To dobro vesta mladi podjetnici Neža Mlakar in Karmen Meze, ki sta kot mladi podjetnici s svojimi sadnimi deserti na palčki, La Popsi prepričali slovenske televizijske gledalce. Po uspešni širitvih svojih produktov iz polic večjih krajev na vse konce Slovenije pa so nastopili novi izzivi širjenja onkraj domačih meja, ob tem pa tudi spoznanje, kako pomembno je izbrati takšnega partnerja, ki resnično verjame v tvoj produkt.
Eva Pavli iskanje sreče prenesla v glasbo, film, slikarstvo in poezijo
04. 11. 2021 14.00
Vsestranska umetnica Eva Pavli je v prenovljeni Cukrarni predstavila svoj mini album Sreči. EP s petimi skladbami je del istoimenskega projekta, katerega glavna tema je iskanje sreče. V njem je avtorica povezala glasbo, poezijo, slikarstvo, ples in film. Različne umetnosti so bile predstavljene tudi na dogodku, na katerem sta poleg pevskega nastopa potekali še premiera kratkega filma in razstava slikarskih del, po koncertu pa je Eva svoje vtise strnila za naš portal.
Lukanova na 10 km postavila slovenski rekord, Kobe in Kršinarjeva prva na 21 km, Kenijec prvi na 42 km
24. 10. 2021 13.38
Kenijca Ernest Kibet Tarus (2:22:39) in Kwamboka Momanyi Grace (2:38:10) sta zmagala na 42 km na 25. Volkswagen ljubljanskem maratonu, a sta bila v odsotnosti elitnih tekačev daleč od rekordnih dosežkov. Slovenska maratonska naslova sta osvojila drugouvrščena Anja Fink (2:45:29) in z osebnim rekordom Janez Mulej (2:28:07), ki je bil tretji. Prijavljenih je bilo 5326 tekačev iz 45 držav na 42, 21 in 10 km ter na 21 km na vozičkih z ročnim pogonom. Na startni črti jih je bilo skupaj 4414, od tega 563 maratoncev in 125 maratonk na najdaljši razdalji.
Vesna za najboljši celovečerec filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko
17. 10. 2021 22.37
S slavnostno podelitvijo vesen in drugih nagrad se je v portoroškem Avditoriju sklenil 24. Festival slovenskega filma Portorož. Vesno za najboljši celovečerni film je prejel film Prasica, slabšalni izraz za žensko v režiji Tijane Zinajić in v produkciji produkcijske hiše December. Vesno za najboljšo režijo je prejel Darko Sinko za film Inventura. Nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo je dobila Liza Marijina, nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo pa je prejela Anuša Kodelja.
Nastopi Talentov, ki jih v tretji avdicijski oddaji niste videli
13. 10. 2021 12.30
Končna oddaja Slovenija ima talent, ki jo lahko spremljamo vsako nedeljo ob 20. uri na POP TV, žal nima prostora za vse nastope, ki se zvrstijo na našem odru, a to še ne pomeni, da si ne zaslužijo objave. Oglejte si tri nastope, ki so žirante bolj ali manj navdušili v tretji avdicijski oddaji.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri
21. 09. 2021 06.00
Za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišično elektrodiagnostiko čaka pri nas največ ljudi nad dopustno mejo. Najdlje je treba čakati v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Če potrebujete operacijo nožnega palca, prej kot v dveh letih ne boste operirani, v UKC Ljubljani se bo zavleklo na devet let. Medtem pa boste pri zasebniku, denimo Estetiki Fabjan, na vrsti takoj. In prav zaradi dolgih čakalnih vrst za preglede pri specialistih se marsikdo, ki si to lahko privošči, pa čeprav plačuje zavarovanje, odloči za samoplačniški obisk, da bi hitreje prišel do diagnoze.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.