neža
Klančar z državnim rekordom v finale na 50 metrov prosto
03. 08. 2024 21.04
Slovenska plavalka Neža Klančar se je uvrstila v olimpijski finale na 50 metrov prosto. V polfinalu je v Parizu plavala 24,40 in dosegla nov državni rekord, po obeh polfinalnih skupinah pa je bil njen dosežek dovolj za delitev sedmega mesta, s čimer si je zagotovila finale. Švedinja Sarah Sjöström je s 23,66 dosegla nov olimpijski rekord.
Slovenci v Parizu v najštevilčnejši zasedbi
03. 08. 2024 15.50
Slovensko olimpijsko reprezentanco v Parizu zastopa najštevilčnejša odprava doslej. Kar 90 športnikov, od tega 44 športnic in 46 športnikov, se bo borilo za medalje na letošnjih poletnih olimpijskih igrah. Te so se po 12 letih znova vrnile na evropska tla.
Neža Klančar si je priplavala polfinale
30. 07. 2024 14.28
Slovenska plavalka Neža Klančar se je na olimpijskih igrah v Parizu v disciplini 100 metrov prosto s 15. časom kvalifikacij prebila v večerni polfinale. Nastopila je v četrti skupini in dosegla čas 54,12 sekunde. Skupno je bila v kvalifikacijah najhitrejša Švedinja Sarah Sjoestroem s časom 52,99 sekunde.
Leto dni po ujmi: rošade na direkciji za vode
29. 07. 2024 18.56
Se bodo taki prizori in take zgodbe iz leta v leto ponavljali, se sprašujejo prebivalci lani poplavljenih in v zadnjih neurjih spet prizadetih krajev. Je bilo po lanskih katastrofalnih poplavah narejenega dovolj? Kot je pokazala anketa Mediane, več kot 42 odstotkov ljudi meni, da je popoplavna obnova neučinkovita, tretjina pa, da je popolnoma neučinkovita. Le dobra petina vprašanih je mnenja, da je bila država pri tem uspešna. V senci številnih vprašanj, povezanih s popoplavno obnovo, je vlada potrdila večje spremembe v organizaciji in vodstvu direkcije za vode, pred katero je petletno obdobje sanacije, težko več kot 1,3 milijarde evrov.
Slovenske plavalke olimpijsko štafeto končale na 14. mestu
27. 07. 2024 13.53
Slovenske plavalke Neža Klančar, Janja Šegel, Katja Fain in Tjaša Pintar so na poletnih olimpijskih igrah v Parizu v kvalifikacijah v štafeti 4 x 100 metrov prosto s časom 3:41,29 zasedle 14. mesto in se niso prebile v veliki finale.
'Pica je najboljša izbira'
27. 07. 2024 11.30
Slovenski udeleženci olimpijskih iger so se dodobra privadili na razmere v olimpijski vasi, razvozlali sistem odhajanja na treninge in tekme, ujeli ritem, kdaj obiskati restavracijo, da ne čakajo pretirano dolgo na hrano. Čeprav je hrana daleč od tistega, kar so jim predstavili, pretiranih pripomb nad izbiro nima nihče.
Grozljivka v Litiji: gradbena inšpekcija ustavila postopek glede vodomerne postaje
26. 07. 2024 06.00
Dan po naših razkritjih o grozljivki, ki jo v domači hiši že skoraj leto dni doživljata Zlatko Sarajlija in Darja Lapajne, ju je gradbena inšpektorica obvestila, da postopek glede nevzdrževane vodomerne postaje končuje. Zakaj? Ugotovila je, da je lanska ujma zid, nad katerim stojita vodomerna postaja in njuna hiša, tako hudo poškodovala, da ga je treba sanirati kot posledico naravne nesreče. Za to pa inšpekcija ni pristojna, ampak država, ki je sprejela zakon glede odprave posledic poplav. A ključno vprašanje ostaja odprto: kdo je lastnik zidu in kdaj bo saniran? Zlatko in Darja težko čakata kdaj bo rešen njun dom.
Pariz 2024: PLAVANJE
26. 07. 2024 02.00
Slovensko plavanje je daleč od časov Sare Isaković, Anje Klinar, Petra Mankoča, Damirja Dugonjića in Tjaše Oder, ki so se nazadnje pred desetletjem in več spogledovali z olimpijskim finalom, Isakovićeva je leta 2008 osvojila celo odličje. Tokratna odprava bo v Parizu skušala predvsem potrditi, da so na treningih delali dobro.
Agonija v Hajdini: na krožnike nosilo perje iz sosednje piščančje farme, ki je delno nezakonita
25. 07. 2024 06.00
Agonija občanov Zgornje Hajdine traja že več kot 40 let. Začela se je z gradnjo piščančje farme pri sosedih. Kršitve so se pojavile že na začetku, saj je bila zgrajena mimo gradbenega dovoljenja, vsa ta leta pa so jo večkrat dograjevali. Sosedje so se obrnili na vse pristojne institucije, a nelegalni deli hleva za piščance še vedno stojijo. Porušila jih ni niti inšpekcija, ki je nelegalno gradnjo prepoznala pred več kot 20 leti. Sosedje, ki živijo v smradu, pravijo, da se počutijo nemočne. Živijo v strahu, da bo farma – po več poskusih – tokrat legalizirana.
Investitor hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja, za legalizacijo morajo stanovalci plačati 40.000 evrov
22. 07. 2024 06.01
Stanovalci s Ceste Cirila Kosmača v Ljubljani so šokirani. Investitor je večstanovanjsko hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja – naredil je šest stanovanj namesto štirih. To ugotavlja ljubljanska upravna enota, ki lastnikom zato ne more izdati uporabnega dovoljenja. Brez tega je hiša na trgu precej manj vredna. Edina možnost je legalizacija – zanjo bi morali tako lastniki stanovanj plačati 40.000 evrov oz. 7.000 evrov na posameznega lastnika. Eden izmed njih – Gregor Gajšek – se sprašuje, zakaj morajo breme nositi prav lastniki stanovanj, ne pa investitor, če je znano, kdo je stavbo zgradil, podjetje, ki jo je zgradilo, pa je še vedno aktivno. Je to pogosta praksa?
'Če ne bi bilo nje, tudi mene danes najbrž ne bi bilo'
21. 07. 2024 07.00
To so besede Jelene Milutinovič, ženske, ki je hvaležna, da je danes živa. Da je obdobje najhujših pretresov in težav minilo. Lahko pa bi bile tudi besede na stotine, celo tisoče drugih, ki jih je iz brezna obupa in nemoči potegnila Anita Ogulin. Na tisoče tistih, ki jim je dvignila telefon sredi noči, odpisala na elektronsko pošto, delala tisto, kar bi morala narediti država. Ko so odpovedale vse institucije, je bila tista, ki je vedno znova našla rešitev.
Zakaj država ne poruši nelegalnih bazenov, hiš, parkirišč na državnih vodnih zemljiščih?
17. 07. 2024 06.00
Kaj se zgodilo po našem majskem razkritju o nelegalnih bazenih, hišah, teniških igrišču, parkirišču na državnih vodnih zemljiščih? Direkcija za vode je gradbeni inšpekciji prijavila zgolj mobilne hiške v Ankaranu. Direkcija letno prijavlja med 50 in 60 nedovoljenih gradenj, posegov. V zadnjih štirih letih skupno 343. Tudi gradnjo stanovanjskih hiš na poplavno ogroženih območjih. Kako ukrepa, kakšne so sankcije? Avgustovske poplave pa so opozorile, da smo gradili tudi tam, kjer ne bi smeli. Se bo gradnja zaostrila? Kakšni pa so načrti glede uničenih, poškodovanih domov, ki čakajo na vladnem seznamu?
Grozljivka v Litiji: ne spijo mirno, bojijo se, da bodo poplave odnesle hišo
15. 07. 2024 06.00
Zlatko Sarajlija in Darja Lapajne v svoji domači hiši že skoraj eno leto ne spita mirno. Zakaj? Lanske avgustovske poplave so močno poškodovale zid ob reki Savi, nad katerim stoji njun dom. "Če bodo še ene takšne poplave in če se zid podre, lahko splazi hiša dol," v skrbeh pripoveduje Zlatko. A ključno vprašanje: kdo je lastnik in kdo ga bo saniral? Zgrajen je bil pred skoraj 70 leti, ko so nad njim postavili vodomerno postajo, ki je ARSO od leta 2015 ne uporablja več. Zid stoji na vodnem zemljišču, z njim upravlja Direkcija za vode. Ta je sporen objekt prijavila gradbeni inšpekciji. Kdo je odgovoren? "Iščemo lastnika državne lastnine," pravi Zlatko.
Astrid: Vesolje nam na pot polaga preizkušnje, da jih premagamo in z njimi rastemo
10. 07. 2024 12.02
Astrid v poletje vstopa z novo pesmijo z naslovom Release Me, hkrati pa z nastopi na največjih festivalih v regiji svojo glasbo predstavlja širši množici. Pesem je nastala med improvizacijo, za katero pravi, da je skoraj najpomembnejši element ustvarjalnega procesa in se z njo vse začne, besedilo pa govori o tem, kako pomembno je občasno opustiti nadzor nad situacijo in se prepustiti življenju.
V Pariz najštevilčnejša olimpijska reprezentanca do sedaj
08. 07. 2024 15.13
Izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez je imenoval slovensko reprezentanco za letošnje olimpijske igre v Parizu. V francoski prestolnici nas bo zastopala najštevilčnejša olimpijska reprezentanca do sedaj, saj bo v Pariz potovalo kar 90 športnikov in športnic, ki se bodo za odličja borili v 17 športnih panogah.
Pet slovenskih plavalcev na OI v Parizu
03. 07. 2024 08.54
Pet slovenskih plavalcev bo nastopilo na olimpijskih igrah v Parizu, je potrditev prejela Plavalna zveza Slovenije (PZS), Neža Klančar in Sašo Boškan med posamezniki ter ženska štafeta na 4x100 m prosto. Plavalni del na olimpijskih igrah bo potekal od 27. julija do 4. avgusta.
Neomajna moč materinske ljubezni: Pot do novega doma v času stisk
30. 06. 2024 10.24
Živimo v času, ko se vedno več družin sooča z najrazličnejšimi stiskami in težavami, med katerimi so draginja, nasilje v družini, ločitve, stanovanjska stiska ... V program Veriga dobrih ljudi je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta vključenih kar 64 odstotkov enostarševskih družin.
Selektor plavalcev: OI? Računam tudi z vabilom za štafeto
24. 06. 2024 08.23
Plavalci na evropskem prvenstvu v Beogradu niso osvojili napovedanega odličja. Glavni razlog je odpoved Neže Klančar in nekaj napak pri udarnih članih ekipe. Zdaj so pred vrati olimpijske igre, kjer pri potrditvi plavalcev vlada nekaj zmede, selektor Gorazd Podržavnik pa upa na povabilo za štafeto.
Dejstva: Ali res vsa stroka nasprotuje evtanaziji?
07. 06. 2024 06.02
V studiu naše večerne oddaje je Uroš Slak soočil štiri parlamentarne stranke, ki jim na nedeljskih evropskih volitvah ankete javnega mnenja napovedujejo najboljšo uvrstitev. Poslanec SDS Zvone Černač ter trije kandidati za evropske poslance – Janja Sluga iz GS, NSi-jeva Vida Čadonič Špelič in Matevž Frangež SD – so še enkrat predstavili stališča svojih strank glede referendumskih vprašanj, povezanih s konopljo in evtanazijo.
Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?
06. 06. 2024 06.00
705 evropskim poslancem, med njimi osmim slovenskim, se v prihodnjih dneh izteče petletni mandat v Bruslju. 27 držav članic bo v novem sklicu izvolilo 720 novih, na račun dodatnih 15 jih bo Slovenija odslej imela devet. Kakšna pa je dejanska moč slovenskih evroposlancev v Bruslju? Na lestvici najvplivnejših imen s seznama aktualne osmerice ni. Pa so nekateri vseeno pomembno prispevali na posameznih področjih. Preberite, kaj je slovenska izbrana vrsta v Bruslju sploh počela in kdo sta poslanca, ki poleg politike služita še drugje.
DEJSTVA: je javnost v Sloveniji res enotna glede Palestine, politika pa tista, ki razdvaja?
05. 06. 2024 06.00
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih, objavljamo drugi del našega preverjanja. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.
Dejstva: 'Ali Golobova vlada starejšim ponuja smrt, mladim pa, da se zadevajo'?
03. 06. 2024 19.23
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih. Verodostojnost izjav devetih kandidatov za evropske poslance, ki jih je soočila voditeljica Petra Kerčmar, sta z nami v živo preverjala strokovna sodelavca - docent na Fakulteti za družbene vede doc. dr. Jure Požgan in magistrica razvojnih študij Lara Bandi. Oba pravita, da morajo biti izjave kandidatov za evroposlance točne in preverljive. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance, govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.
Tonin, Stevanović, Mesec in Volk: je bila Sovjetska zveza res Rusiji največji sovražnik?
03. 06. 2024 06.00
V oddaji 24UR Zvečer so se v četrtek soočili Vojko Volk, ki kandidira na listi Gibanja Svoboda, Matej Tonin iz Nove Slovenije, Zoran Stevanović iz Resnice in Luka Mesec iz Levice. Res ruska ustava odreja varovanje Rusov prek svojih meja? Kakšni so pogoji za priznanje države? Je bila Slovenija res sama pri priznanju Palestine?
Nemec, Tomčeva, Prebilič, Gregorčič: kdo ima večino v Evropskem parlamentu?
31. 05. 2024 06.00
V oddaji 24UR ZVEČER so se v sredo soočili Romana Tomc iz SDS, Matjaž Nemec iz vrst SD, Vladimir Prebilič iz stranke Vesna in Peter Gregorčič iz SLS. Preverili smo njihove izjave o večini v Evropskem parlamentu, o vodenju Evropske komisije, priznanju Palestine ...
V 20 letih Slovenija prejela 11 milijard kohezijskega evropskega denarja
30. 05. 2024 06.00
Slovenija je od leta 2004 prejela približno 11 milijard evropskih kohezijskih sredstev. Evropski denar je izkoristila v celoti. Za programsko obdobje 2014–2020 je Slovenija na drugem mestu med državami EU po uspešnosti črpanja. Z evropskim denarjem smo sofinancirali nadgradnjo obstoječega tira Maribor–Šentilj, del drugega tira Divača–Koper, negovalni oddelek SB Murska Sobota ... Koliko denarja nam je na voljo do 2029? Bi Slovenija lahko postala neto plačnica? Slovenija je do leta 2023 iz proračuna EU prejela 13,4 milijarde evrov, v proračun pa je vplačala 8,7 milijarde evrov.
Slovenija (ne)uspešna pri lobiranju v Bruslju?
29. 05. 2024 06.00
V Bruslju je trenutno več kot 12.600 registriranih lobistov. Neuradno pa naj bi bilo še enkrat več – približno 30.000. V registru je 53 slovenskih organizacij, ki želijo vplivati na zakonodajo EU. A Slovenija v primerjavi z drugimi državami, tudi sosedi Hrvati in Italijani, pri lobiranju zaostaja, izpostavljata Mihael Cigler in dr. Draško Veselinovič, ki v Bruslju delujeta že 20 let. Zakaj Slovenija ne izkoristi koristi lobiranja v Bruslju? Ni dovolj učnih ur?
Grošelj, Tomičeva, Lipušček: koliko lobistov želi v Bruslju vplivati na zakonodajo?
27. 05. 2024 06.00
V oddaji 24UR ZVEČER je v četrtek potekalo tretje predvolilno soočenje, na katerem so svoja stališča primerjali nosilka liste Nič od tega Violeta Tomič, nosilec liste Zeleni Slovenije Klemen Grošelj ter nosilec liste DeSUS in Dobre države Uroš Lipušček. Koliko imamo lobistov? Se je res 10 milijonov Ukrajincev izselilo? Kaj kažejo podatki o umrlih?
Šarec, Brglez in Prebilič – bo NEK res deloval še 40 let?
22. 05. 2024 06.00
V nedeljskem soočenju je Maja Sodja gostila tri kandidate za evropske poslance. Marjan Šarec (Gibanje Svoboda), Milan Brglez (SD) in Vladimir Prebilič (Vesna) so predstavili svoje poglede o priznanju Palestine, evropskem komisarju, zelenem prehodu in drugem bloku Jedrske elektrarne. Ali njihove izjave držijo?
Kupil koče na Veliki planini in jih legaliziral
20. 05. 2024 06.16
Investitor Urban Bergant je na Veliki planini kupil pet koč, uredil manjkajočo gradbeno dokumentacijo, jih legaliziral in obnovil. Koče so propadla podjetja prodala v zasebne roke, dokumentacija pa se je zato večinoma izgubila. Za legalizacijo posamezne koče je Bergant potreboval od šest do 12 mesecev. Kakšne pasti pa čakajo kupce, ki kupujejo črne gradnje?
Gradbena inšpekcija lani porušila le eno črno gradnjo
17. 05. 2024 06.40
Gradbena inšpekcija je od leta 2013 do danes porušila 56 črnih gradenj – v letu 2022 in 2023 šest nevarnih gradenj. Lani je padla samo ena. Zakaj gradbeni inšpektorji ne uspejo porušiti več črnih gradenj? "Ljudje se vedno lahko na odločitev inšpektorja pritožijo," pravi Andreja Troha, direktorica Gradbene in geodetske inšpekcije. Prioriteta so nevarne gradnje. In zakaj še vedno stojijo nelegalne luksuzne vile, ki bodejo v oči že več let? Na seznamu je nekaj manj kot 3000 kršitev, del seznama pa predstavljajo gradnje, ki čakajo na rušitev.