nedeljsko
Najmanj 30 smrtnih žrtev v spopadih pri Orahovcu
20. 07. 1998 13.51
Ob spopadih v Orahovcu, ki leži 60 kilometrov jugozahodno od Prištine, albanski viri poročajo o najmanj 30 smrtnih žrtvah med policisti, medtem ko naj bi bilo na albanskih strani sedem mrtvih in veliko ranjenih. Po nepotrjenih podatkih je bilo tudi v noči na ponedeljek slišati strele v mestu, ki je večinoma že evakuirano.
Trnfest `98 je pred vrati
15. 07. 1998 10.25
Kulturno-umetniško društvo (KUD) France Prešeren bo od 28. julija do 30. avgusta že sedmič organiziralo mednarodni poletni festival Trnfest in s tem poskrbelo za živahnejši kulturni utrip glavnega mesta.
Najhitrejša mercedesa
10. 07. 1998 16.36
Na prvem prostem treningu pred nedeljsko veliko nagrado Anglije v formuli 1 v Silverstonu sta bila najhitrejša voznika moštva McLaren Mercedes Škot David Coulthard in Finec Mika Hakkinen. Zmagovalec zadnje dirke, Nemec Michael Schumacher (Ferrari), je bil sedmi, za najboljšima pa je zaostal več kot sekundo.
Nemčija pripravljena na sodelovanje v preventivnih enotah zveze NATO na Kosovu
30. 05. 1998 12.22
Nemčija je pripravljena sodelovati v morebitni razporeditvi preventivnih vojaških sil zveze NATO na Kosovu, je v izjavi za nedeljsko izdajo dnevnika Bild povedal nemški obrambni minister Volker Ruehe. Dodal je, da mora biti omenjeno sodelovanje "odločno" in ne le "simbolično."
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Letošnji beneški festival posvečen Casanovi
13. 02. 1998 18.30
Letošnji enotedenski tradicionalni beneški festival, ki se začenja danes, bo posvečen velikemu razvratniku iz 18. stoletja Giacomu Casanovi. Casanova, rojen leta 1725 v Benetkah, je znan celemu svetu po svojih memoarih, napisanih v francoskemm jeziku, ter številnih in strastnih ljubezenskih razmerjih.
O kurdskih beguncih naj odloča t.i. Schengenski odbor
28. 12. 1997 13.39
Državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino se je v pogovoru za nedeljsko številko milanskega časnika Corriere della Sera zavzel za to, da o usodi kurdskih beguncev, ki so z ladjo v soboto pripluli do južnoitalijanske obale, odloča t. i. Schengenski odbor.