neenakost
Boštjančiču se zdi dvig davka od dohodkov pravnih oseb realen predlog
05. 10. 2023 17.02
Finančni minister Klemen Boštjančič je predstavnikom delodajalcev in delojemalcev predstavil ukrepe, vezane na odpravo posledic avgustovske ujme. Predlagane rešitve, kot je začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb, se kažejo kot realne, so pa še vedno le predlogi, je povedal po srečanju. Vse strani so se sicer zavzele za socialni dialog.
Nataša Pirc Musar v ZN opomnila na le štiri predsednice Generalne skupščine
19. 09. 2023 21.54
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev 78. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku posebej izpostavila podnebne spremembe in pri tem omenila tudi katastrofalne poplave v Sloveniji. Opozorila je še na potrebo po reformi Varnostnega sveta ZN, pasti digitalne dobe in enakost spolov. Spomnila je, da so skupščini najpomembnejše svetovne ustanove v njeni celotni zgodovini predsedovale samo štiri ženske.
Globalni razvoj se res spreminja, a še zdaleč ne doživlja 'dolge, počasne smrti'
09. 09. 2023 17.11
Ameriška študenta David Oks in Henry Williams sta za revijo American Affairs lani spisala razvpito kritiko obstoječega "modela" globalnega ekonomskega razvoja z naslovom "The Long, Slow Death of Global Development". Pred kratkim je članek viralno in s pričakovano politično nagnjenostjo zakrožil po socialnih omrežjih. Oks in Williams mestoma naredita zanimive poante glede prezgodnje deindustrializacije, zato je članek vredno prebrati. A ker zakrivita kopico napačnih implikacij in trditev, je vredno članek kritično umestiti v širši kontekst.
Slovenci še vedno egalitarni po dohodku, vedno manj po premoženju
02. 09. 2023 16.21
V svetu je trenutno še moderen tako imenovani trend 'stealth wealth'. Izraz prihaja iz vojske, če se spomnimo 'stealth letal', torej nevidnih letal. V tem primeru pomeni nevidno bogastvo.
Macron želi skrajšati šolske počitnice
24. 08. 2023 18.40
Francoski predsednik je znova razburil javnost, ko je predlagal, da bi se skrajšale šolske počitnice v Franciji. To je sprožilo burne razprave med učiteljskimi sindikati in starši, ki mu očitajo, da se ne bi smel vmešavati v izobraževalni sistem.
Protestirale in blokirale cesto: varnost žensk je odgovornost države
21. 08. 2023 14.04
V najmanj 30 mestih v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem so potekali protesti v spomin na žrtev umora v Gradačcu na severu BiH ter v znak podpore ženskam v tej državi, ki zahtevajo učinkovitejšo zaščito pred nasiljem. Iz Ženske mreže Hrvaške so ob tem opozorili, da se z nasiljem nad ženskami neustrezno spopada tudi hrvaška vlada. Kot poudarjajo, je treba najprej zakonsko opredeliti in definirati femicid.
Kako je svet nehal postajati vse bolj ekonomsko neenak
19. 08. 2023 14.16
Slavni ekonomist Thomas Piketty svojo novo knjigo A Brief History of Equality začne z za nekatere presenetljivo izjavo, da "je današnji svet ne glede na to, kako nepravičen se zdi, bolj egalitaren kot svet iz sredine 20. stoletja ali leta 1900 in v mnogih vidikih še veliko bolj egalitaren kot svet iz leta 1850 ali 1780". Pravi, da v knjigi bolj kot o zgodovini neenakosti piše o zgodovini enakosti, saj "obstaja dolgoročno zgodovinsko gibanje k vse večji družbeni, ekonomski in politični enakosti".
'Morali bomo najti nacionalni konsenz o financiranju zdravstva'
23. 06. 2023 11.35
Izdatki za zdravstvo bliskovito naraščajo, saj se stroški zdravljenja ob vse večjih potrebah dolgožive družbe zelo hitro povečujejo, je bilo slišati na posvetu na Brdu pri Kranju. Zato bomo morali najti nacionalni konsenz o financiranju zdravstvenega sistema, je poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Strokovnjaki: Umetna inteligenca bi lahko vodila v izumrtje človeštva
31. 05. 2023 07.55
Strokovnjaki, med njimi tudi vodje raziskovalnega laboratorija OpenAI in Google Deepmind, so opozorili, da bi umetna inteligenca lahko vodila v izumrtje človeštva. Nekateri drugi sicer pravijo, da so apokaliptična opozorila prenapihnjena in da bi se bilo treba osredotočiti na kratkoročne posledice uporabe AI. Veliko je tudi idej o regulaciji AI in predpisih, ki bi jih bilo potrebno uvesti za povečanje varnosti.
Schmidt v ZN-u opozoril na Dodikove odcepitvene grožnje
11. 05. 2023 14.59
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je v sredo pred Varnostnim svetom Združenih narodov opozoril, da predsednik Republike Srbske Milorad Dodik odprto zagovarja odcepitev srbske entitete BiH in je celo javno govoril o pridruževanju Srbiji. S tem po njegovih besedah ogroža stabilnost države.
Slovenija se je v maj prebudila ob tradicionalnih zvokih prvomajske budnice
01. 05. 2023 07.16
Ob mednarodnem prazniku dela se iz vrst politikov vrstijo politične poslanice. Predsednik vlade Robert Golob govori o tem, da je blaginja sad prizadevanj vseh ter da je zato prav, da se izboljšuje položaj vsakega posameznika. Predsednica države Nataša Pirc Musar je izpostavila vrednote delavk in delavcev, ki da jih je treba čuvati vse dni v letu, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je ob 1. maju izpostavila pomen boja za delavske pravice in dostojno delo. Številni kraji po državi se medtem prebujajo ob zvokih prvomajske tradicionalne budnice, ki jim bodo sledile prvomajske prireditve.
Prihajajo deindustrializacija in nemiri
23. 04. 2023 11.09
Nemčija je odločena, da bo svetilnik zelene transformacije – pa naj bo to v energetiki, prometu, industriji ali še kje drugje. A vse več je opozoril, da bo imel zeleni eksperiment, ki mu sicer sledi tudi preostanek EU, hude gospodarske in ekonomske posledice ter da bi lahko še povečal družbeno neenakost.
Kdo je zamaskirani raper, ki naj bi bil zvezdnik Premier lige?
17. 04. 2023 19.06
"Mediji se bodo spraševali, kateri nogometaš je to, v videospotih skrivam obraz in nosim masko," je le eden od verzov skladbe z naslovom Thrill raperja, ki ustvarja pod imenom Dide. Kdo je skrivnostni glasbenik, ki naj bi bil zvezdnik angleške Premier lige? Splet je prepričan, da gre za nogometaša trenutno vodilnega Arsenala.
Normalizacija femicidov: 'Opeva se jih z enako ležernostjo kot ljubezen'
08. 04. 2023 08.00
Medijski teksti o femicidih in nasilju nad ženskami imajo lahko močno vlogo pri tem, kako bomo te pojave razumeli. Če bodo torej medijske vsebine – bodisi v obliki filma, pesmi ali denimo vloga – sporočali, da z umorom (bivše) intimne partnerke ni nič narobe, se ta sporočila lahko prenesejo na gledalca oziroma bralca. "Besedila pesmi so posledica družbenih vzorcev, ki tovrstne oblike femicidov razumejo kot nekaj normalnega, kot nekaj, kar si moški lahko privošči. Z opevanjem takšnih pesmi se zvišuje toleranca do tovrstnih oblik nasilja," je izpostavila sociologinja dr. Jasna Podreka.
'Zaradi ljubezni sem jo ubil. Če je ne bi ljubil, ne bi čutil bolečine'
19. 03. 2023 07.00
"Recimo, da sem zagrešil ta zločin. Če bi ga, bi to moralo biti zato, ker sem jo zelo ljubil, kajne?" Tako je nekoč "razmišljal" O. J. Simpson. Številni so še danes prepričani, da je prav on umoril nekdanjo soprogo in njenega prijatelja – čeprav je bil oproščen. Zakaj torej moški ubijajo ženske, s katerimi so (bili) v romantičnih zvezah? Kaj imajo pri tem "ljubezen" in druga čustva?
'Feminizem ni boj žensk proti moškim. Gre za razumevanje neenakosti družbe'
12. 03. 2023 19.47
Prvi mož ZN Antonio Gutteres je pred 8. marcem dejal, da bo moralo miniti še okoli 300 let, preden bomo na svetu dosegli enakopravnost spolov. Številnim še vedno ni zagotovljena pravica odločanja o lastnem telesu, tu sta tudi plačna in pokojninska vrzel, vse preveč prisotno nasilje nad ženskami, podatek, da je za žensko najnevarnejši kraj njen lastni dom. Nevidno in neplačano delo še vedno pripada ženskam, ob tem pa imajo tudi slabše možnosti pri zaposlovanju. "Fenomen lepljivih se tal" jih prikuje na določeno pozicijo z nezmožnostjo napredka. Prav zato je gibanje za pravice žensk tako pomembno. "Feminizem ni boj žensk proti moškim, gre za izrazito razumevanje neenakosti družbe," je jasna profesorica na Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek.
Skrajni čas za spremembe: šolsko okolje vse bolj reproducira neenakosti
12. 03. 2023 15.33
Borut je priden in pameten deček, ki obiskuje četrti razred osnovne šole. Njegova mamica je za šest evrov presegla cenzus za subvencionirano prehrano in doplačilo šolskih dejavnosti, ki mu jih s svojim nizkim dohodkom sama ne more poplačati. Urška in Sanja sta sestrici, ki v vsem času šolanja nista bili deležni niti enega izleta s sošolci. Tudi če bi jima šolski sklad lahko kril del stroškov, jima starša nista mogla zagotoviti primernih oblačil, obutve in drugega potrebnega za izlet. Markov očka je zaposlen, vendar obremenjen s krediti za stanovanje. Mamica ju je zapustila, preden je Mark začel osnovno šolo. Deček nima sošolcev, s katerimi bi se lahko družil, ne obiskuje nobene dejavnosti, s katero bi lahko razvijal svoje potenciale. Mark se vsak dan spopada z občutki nevrednosti.
Papež Frančišek: Želim obiskati Kijev, vendar le pod pogojem, da grem tudi v Moskvo
12. 03. 2023 14.36
Mineva deset let, od kar je bil Jorge Mario Bergoglio izvoljen za papeža. Odtlej si kot papež Frančišek prizadeva uresničiti svojo vizijo bolj vključujoče in v prihodnost usmerjene Cerkve. Lotil se je tudi perečih vprašanj, od reform vatikanskih financ in rimske kurije do vprašanja pedofilije, s čimer si je nakopal nasprotnike v cerkvenih vrstah.
Feminizem v vsako slovensko šolo, vas in mesto
11. 03. 2023 07.00
Bo letos kaj drugače? Celo leto so se ponovno pridno zbirale statistike, štele so se žrtve femicidov, seštevali so se klici na policijske postaje, preračunavali sta se plačna in pokojninska vrzel in nastalo je na desetine grafov, ki nam kažejo, da res ni vsak dan 8. marec. Kako znova definirati to štetje in računanje, da bi v enačbo lahko dodali še to, kar se nam dogaja poleg življenja številk. Recimo, vse tisto čemur smo priča doma, ko hodimo po ulici ali ko zabijamo svoj čas na svetovnem spletu?
Levica podala pobudo za bolniško odsotnost zaradi bolečih menstruacij
08. 03. 2023 12.14
Poslanka Levice Nataša Sukič je ob mednarodnem dnevu žensk s poslansko pobudo, ki sta jo podpisali še koalicijski poslanki Lucija Tacer (GS) in Meira Hot (SD), vlado RS in pristojna ministrstva pozvala, naj pristopijo k preučitvi ukrepov, ki bi zmanjšali neenakost na delovnem mestu glede na osebne okoliščine. Zlasti uvedbo možnosti koriščenja bolniške odsotnosti z dela zaradi menstruacije po zgledu Španije brez potrebe po zdravniškem potrdilu, vnaprejšnjem napovedovanju odsotnosti ali koriščenju dopusta. Pobudnice so predlagale še, da bi bili menstrualni higienski pripomočki tudi v Sloveniji brezplačno dostopni v sanitarijah javnih ustanov.
'Za številne ženske 8. marec ni praznik': raziskava o nasilju in neenakosti
07. 03. 2023 09.40
Kar 70 odstotkov prebivalk Slovenije v anketi Mediane, sicer izvedeni v 36 državah sveta, ocenjuje, da imajo v Sloveniji ženske pri zaposlovanju in karieri manjše možnosti kot moški. Odstotek je primerljiv z evropskim povprečjem, ki znaša 67 odstotkov, a občutno višji od globalnega povprečja, ki je dosegel 53 odstotkov. Kakšno pa je mnenje o plačni vrzeli, otrocih, nasilju nad ženskami? "Zavedamo se, da marsikatera ženska ne zmore poklicati na pomoč in da zanje 8. marec ni praznik. Poslušajmo. Ne obsojajmo. Ukrepajmo," pozivajo tudi v Društvu SOS telefon, kjer opozarjajo, da je nasilje nad ženskami ena najpogostejših kršitev človekovih pravic na svetu.
'Ponoči mi razbija srce. Mladi ne upamo več imeti otrok'
03. 03. 2023 18.17
"Ponoči mi razbija srce. Težave imam z nespečnostjo, anksioznostjo. Nisem edina. V tem svetu se ne moreš zanesti na nič več. Ne veš, kaj te čaka naslednji dan. Služb ni, stanovanj ni. Otrok ne upa imeti več nihče. Komaj si privoščiš psa in mačko, da nisi povsem sam," mi ob glasnih zvokih bobnov, ki spremljajo karavano mladih in malo manj mladih na protestu za podnebno pravičnost, pripoveduje Vida Jocif iz Škofje Loke.
Banka Slovenije napoveduje nove dvige obrestnih mer
03. 03. 2023 17.03
Za čimprejšnje znižanje inflacije je poleg zaostrovanja denarne politike nujno tudi usklajeno delovanje drugih politik, kot so javnofinančna politika, strukturne prilagoditve in ustrezna plačna politika, je bilo eno od glavnih sporočil današnjega predavanja guvernerja estonske centralne banke Madisa Müllerja v Ljubljani. Guverner Banke Slovenije pa po vnovičnem marčnem dvigu osrednjih evrskih obrestnih mer za 0,5 odstotne točke pričakuje nadaljnja zvišanja, vse dokler inflacija ne bo vzdržno na poti k dvoodstotnemu cilju.
Stanovanjske soseske rastejo kot gobe po dežju. Kaj pa šole in vrtci?
27. 02. 2023 17.17
Ljubljanske osnovne šole trenutno obiskuje 6.184 učencev več kot pred trinajstimi leti. Skozi leta se je vpis povečeval, v aktualnem šolskem letu pa je prvič vpisanih manj učencev kot leto pred tem. Kljub temu nekatere šole še vedno beležijo velik vpis in s tem tudi prostorsko stisko, zato preurejajo knjižnice v učilnice, zmanjšujejo jedilnice in ukinjajo prostore za vadbo. Gasijo požare, ene bolj, druge manj uspešno. Najhuje pa je, da nekatere, ki so že obremenjene, čaka še nov val vpisa, saj so na njihovem območju zaživele velike stanovanjske soseske. S prostorsko stisko v vrtcih in šolah pa se soočajo tudi v drugih mestih, ki zadnja leta beležijo trend priseljevanja. V eni od postojnskih osnovnih šol imajo pouk celo v zbornici.
'V femicide jih vodita predhodno nasilje in posestniška drža nad partnerko'
26. 02. 2023 14.32
Policisti letno obravnavajo več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, ki v najbolj skrajni obliki preraste v intimno-partnerski umor oziroma femicid. V Sloveniji v povprečju beležimo med pet in sedem takšnih umorov letno.
'Nobena organizacija Slovenije ne more prisiliti v obvezno cepljenje'
20. 02. 2023 12.12
Da bi se svet bolje pripravil na ukrepanje ob morebitni novi pandemiji, Svetovna zdravstvena organizacija pripravlja t. i. novi mednarodni instrument oziroma dokument. Vključeval bi predvsem preprečevanje novih pandemij in odziv, če se pojavijo, na svetovni ravni. Predvidoma naj bi ga podpisali maja naslednje leto. Pri tem pa jasno sporočilo: obvezno cepljenje ne bo del tega dokumenta.
Posledice pandemije na mlade: več depresije in nižji prihodki
19. 02. 2023 16.02
Francoska raziskava o duševnem zdravju je pokazala velik porast števila mladih, ki poročajo o depresiji. Najverjetnejši vzrok je pandemija covida-19 in z njo povezani ukrepi, ki so močno posegli v njihova življenja. Svetovna banka pa ugotavlja, da je zaprtje šol in podjetij vplivalo tudi na izobraževalni napredek in zaposlovalne možnosti mladih. Opozarjajo, da obstaja, če vlade ne bodo vlagale v izničenje teh negativnih vplivov, veliko tveganje za 'izgubljene generacije'.
EEG v ušesih, napoved bolezni: podatki pa tudi zavarovalnici in delodajalcu?
21. 01. 2023 10.17
Kako se bomo zdravili v prihodnosti? Veliko vlogo naj bi v našem zdravju igrale nove tehnologije, tudi umetna inteligenca. Trendi kažejo, da naj bi se velik del zdravljenja preselil na domove – s pomočjo pripomočkov, aplikacij, preko katerih bi izmenjavali podatke z zdravstveno ustanovo. A to s seboj prinaša etična in varnostna tveganja. Si res želite leta vnaprej vedeti, kakšna bolezen vas bo pestila? Je sploh mogoče povsem zavarovati medicinske podatke? In kdo naj ima od njih korist? Le pacient? Zavarovalnice? Delodajalci? Strokovnjaki so jasni – veliko dela čaka zakonodajalce. Vprašanje pa je, če so zmožni s hitrostjo svojega dela slediti hitrosti tehnološkega razvoja – in ga tudi razumeti v vseh njegovih dimenzijah.
Klaus Schwab med idejami in teorijami zarote: velik vizionar ali glavni zlobec?
17. 01. 2023 06.00
Te dni v Davosu poteka letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Podoba moža, ki stoji za enim najbolj vplivnih letnih dogodkov, pa že leta niha med podobo velikega vizionarja in "glavnega zlobca", ki želi "eliti" pomagati, da si pokori svet. Kdo je torej Klaus Schwab, kaj mu očitajo nasprotniki in katere razvpite teorije zarote, ki so povezane z njim, ne držijo?
Neverjetno bogatenje odstotka najpremožnejših
16. 01. 2023 10.58
Tudi letos je Oxfam ob robu srečanja elit v Davosu objavil podatke o premoženju najpremožnejših. Če smo bili doslej vajeni, da je odstotek najbogatejših v žep spravil toliko kot preostalih 99 odstotkov, je tokrat drugače: Zaslužili so skoraj dvakrat toliko kot preostala raja. Hkrati se je prvič v 25 letih povečala ekstremna revščina. Rešitev so višji davki za najbogatejše, menijo v Oxfamu. Dodali so primer: Medtem ko je Elon Musk plačeval davke po triodstotni stopnji, jih je prodajalka v Ugandi, ki mesečno zasluži vsega 74 evrov, po 40-odstotni.