nekatera
Načrti za leto 2000
25. 11. 1999 09.34
Telekom Slovenije v prihodnjem letu načrtuje več kot 90 milijard tolarjev prihodkov, kar je približno 28 odstotkov oz. 20 milijard tolarjev več kot letos, vendar pa bo to zahtevalo izredne napore in organiziran pristop. Glavni pogoj za dosego teh ciljev je dokončanje infrastrukture, je za glasilo Telekoma Slovenije Škerjanček povedal predsednik uprave Telekoma Peter Tevž.
Putin o pozitivnih gospodarskih gibanjih v Rusiji
24. 11. 1999 18.42
Ruski premier Vladimir Putin je danes v dumi predstavil gospodarska gibanja v prvih devetih mesecih letos. Na dan, ko njegova vlada obeležuje 100 dni na oblasti, je Putin pozdravil pozitivne tendence v ruskem gospodarstvu, ki po njegovih besedah prvič trajajo kar 14 mesecev. Menil je, da se bodo pozitivna gibanja nadaljevala do konca leta in izrazil upanje, da bo rast bruto domačega proizvoda letos od 1,5 do 2-odstotna.
V Franciji v snegu obtičalo 3500 voznikov
21. 11. 1999 17.31
V dolini reke Rone na jugu Francije je zaradi močnega sneženja in poledice 3500 voznikov preživelo vso noč v svojih avtomobilih ali zasilnih zatočiščih. Avtocesta A7 je bila med mestoma Orange in Valence v razdalji 100 kilometrov zaprta v obeh smereh, so sporočile oblasti v Lyonu.
Vlada predvsem o programu zaposlovanja
18. 11. 1999 19.25
Vlada je na današnji seji sprejela Nacionalni akcijski program zaposlovanja za leti 2000 in 2001 in Strateške cilje razvoja trga dela do leta 2006. Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Antona Ropa sta dokumenta usklajena s socialnimi partnerji. Ministrstvo si zastavlja pet dolgoročnih Strateških ciljev do leta 2006, in sicer dvig izobrazbene ravni in usposobljenosti delovne sile, zmanjšanje frikcijske brezposelnosti in strukturnih neskladij, zagotovitev vključenosti v aktivne programe za vse brezposelne osebe, ki v šestih mesecih po nastopu brezposelnosti niso našli nove zaposlitve, zmanjšanje regijskih neskladij na trgu dela in razlik v stopnjah brezposelnosti ter rast zaposlenosti.
Poslovno srečanje v Mariboru
09. 11. 1999 20.29
Območna gospodarska zbornica v Mariboru je danes pripravila poslovno srečanje gospodarstva iz mariborskega območja in osiješko-baranjske županije, ki se ga je udeležilo 9 hrvaških in 23 slovenskih podjetij. Največ interesa za medsebojno poslovno sodelovanje so pokazala podjetja iz tekstilne in živilske industrije ter trgovine, s slovenske strani pa tudi iz gradbeništva.
Konec upanja za združitev?
08. 11. 1999 21.30
Združitev med SLS in SKD, ki je eden večjih projektov slovenske politike v zadnjih letih, je vse manj verjetna. Stranki uradno ne komunicirata več. Edini stiki so med njunimi posameznimi predstavniki. O združevanju je danes v Beli Krajini govoril tudi izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov.
Slovenska podjetja v Novosibirsku
25. 10. 1999 19.58
Slovenska gospodarska delegacija je danes v organizaciji GZS v Novosibirsku v Rusiji, kjer poteka poslovna konferenca, na kateri 24 slovenskih podjetij navezuje poslovne stike z ruskimi podjetji in skuša povečati svoj delež prodaje na ruski trg. Nekatera podjetja se bodo predstavila tudi na potekajočem vsesibirskem sejmu Vzhod-Sibirija-Zahod.
Ukinitev 140.000 delovnih mest
24. 10. 1999 18.56
V prihodnjih petnajstih letih naj bi nekatera večja japonska podjetja zaradi sanacijskih programov ukinila vsaj 140.000 delovnih mest, je pokazala najnovejša raziskava japonskega ministrstva za delo.
Preklopitev na ročno vodenje
23. 10. 1999 11.37
Rusija bo nekatere najpomembnejše sisteme ob vstopu v novo tisočletje preklopila na ročno vodenje, saj jim ne bo uspelo pravočasno urediti vseh težav prestopa v leto 2000, povezanih s hroščem tisočletja - Y2K. Kot pravijo ruski uradniki, gre za preventivni ukrep zaradi pomanjkanja denarja, vendar pa ti ne želijo razkriti, kakšen je delež računalnikov, ki še niso pripravljeni na zamenjavo letnice in koliko denarja bi potrebovali za ustrezno usposobitev vseh računalnikov. Rusija bo tako za nekaj časa nekatera področja prestavila iz računalniško vodenih sistemov na druge. Oblasti niso želele razkriti, katere sisteme bodo prestavili na ročno vodenje, niti tega kako dolgo bo trajalo, preden jih bodo znova preklopili na avtomatično računalniško vodenje. Državni odbor za komunikacije, ki v Rusiji vodi priprave na leto 2000, je ob tem dodal, da bo Rusija 31. decembra zmanjšala tudi število poletov in zaustavila nekatere industrijske procese, kjer je tveganje največje. Namestnik ministra za železnice Viktor Semjonov je povedal, da so opremo za prehod v leto 2000 že pripravili pri nadzoru prometa in prodaji vozovnic in da ob predhodnih testih ni bilo nikakršnih težav.
Predsednik DZ sprejel predsednika CIOR
22. 10. 1999 16.57
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je danes sprejel predsednika Mednarodnega združenja rezervnih častnikov zveze NATO (CIOR) Erica Thiryja, so sporočili iz DZ.
Cena tekočega plina prenizka
21. 10. 1999 19.04
Člani gospodarsko interesnega združenja Utekočinjen naftni plin (GIZ UNP) so na današnjem sestanku največ pozornosti namenili problematiki rasti cen plina na svetovnem trgu. Opozorili so, da so se nakupne cene na svetovnem trgu v zadnjih dveh mesecih zvišale za sto odstotkov, kljub vladnim podražitvam pa cene na domačem trgu še vedno za približno 10 tolarjev pri kilogramu zaostajajo za nakupno ceno.
Združevanje SLS in SKD
20. 10. 1999 21.21
Svet Slovenskih krščanskih demokratov se je nocoj zbral na seji, na kateri med drugim razpravlja o poteku združevanja s Slovensko ljudsko stranko. V SKD priznavajo, da je prišlo med njihovo in ljudsko stranko do velikega razhajanja. Najbolj jih je razburil zadnji predlog SLS, po katerem bi bilo razmerje v vodstvenih organih nove stranke ena proti 2,2. Predsednik SKD Lojze Peterle je to ob današnjem zasedanju sveta imenoval poskus sovražnega prevzema. Krščanskim demokratom ne ustreza model, ki ga ponuja ljudska stranka, je povedal Peterle, saj pomeni priključitev, ne pa združitev, obenem pa pomeni tudi vstop v vlado.
Italija raj za tatove umetniških del
18. 10. 1999 14.52
Italijo kraja umetniških del letno stane 300 milijard lir. Samo v osmih mesecih letos so tatovi ukradli 15.599 del, med drugim 3303 slik, 3238 umetnin iz lesa ter 2998 cerkvenih predmetov.
Uspešen nastop tria Lorenz v Teheranu
15. 10. 1999 20.32
V prestižnem kulturnem centru Niavaran v Teheranu je sinoči nastopil trio Lorenz. To je prvo gostovanje bratov Lorenz v Iranu, kamor jih je povabilo slovensko veleposlaništvo v Teheranu. Pri pripravi tega koncerta - pripravili pa bodo še dva - sta sodelovali tudi ministrstvi za kulturo obeh držav in nekatera slovenska podjetja, ki uspešno poslujejo z Iranom.
Čuk na zasedanju Eurochambers
14. 10. 1999 18.51
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jožko Čuk je danes v Nikoziji, kjer potekata skupščina in kongres združenja evropskih zbornic Eurochambers, izpostavil nekatera načelna vprašanja o vlogi gospodarskih zbornic v socialnem partnerstvu ter predstavil izkušnje GZS.
EU odobrila dostavo goriva v dele ZRJ
11. 10. 1999 15.49
Zunanji ministri Evropske unije so odobrili pomoč v obliki goriva za nekatera srbska mesta, ki nasprotujejo jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, kljub nasprotovanju ZDA. Ministri so v izjavi izrazili močno podporo t.i. načrtu >>energija za demokracijo<<, ki predlaga podporo demokratičnim območjem Srbije. Prvi taki območji, ki bosta prejeli pomoč, bosta Niš in Pirot. Namen pomoči je dobava predvsem kurilnega olja pred bližajočo se zimo, kasneje pa načrtujejo dobavo še na ostala območja.
Bowie virtualni vodja kontroverzne razstave
01. 10. 1999 18.49
Britanski pevec David Bowie je priskočil na pomoč razstavi mladih britanskih umetnikov v Muzeju umetnosti v Brooklynu, ki ji grozi newyorški župan. Bowie bo prek svoje strani na <A HREF=http://www.davidbowie.com/ target=_blank>internetu</A> vodil otvoritev razstave z naslovom Sensation, ki bo potekala v soboto, se je včeraj izvedelo v New Yorku. Bowie, ki je tudi sam zbiratelj umetnin, je dejal, da razstava predstavlja nekatera najboljša in druga najslabša, a gotovo najzanimivejša dela iz Velike Britanije v preteklih desetih letih. Razstava je že bila na ogled v Londonu in Berlinu. Republikanski župan New Yorka Rudolph Giuliani je razstavljena dela označil kot ''umazana'', predvsem pa obsodil delo, ki predstavlja Marijo, sestavljeno iz izrezkov pornografskih revij in s prsmi iz blata. Župan je zahteval umik razstave in ker se to ni zgodilo, bo muzeju odvzel dotacije, ki znašajo 7 milijonov dolarjev letno. Muzej bi moral danes prejeti del dotacij, do česar pa ne bo prišlo. Mesto New York je muzej in dražbeno hišo Christie's, ki je ena izmed mecenov razstave, obtožilo tudi tržne špakulacije, ker so na razstavi predstavljena dela enega samega zbiratelja, britanca Charlesa Saatchija. Pri Christie's so že odgovorili, da so te obtožbe prazne in lažne.
V ZDA tudi bančni podatki niso več sveti
28. 09. 1999 11.33
Več ameriških zveznih držav je uvedlo preiskavo proti nekaterim bančnim ustanovam v ZDA, katerih poslovne poteze so v popolnem nasprotju z varovanjem bančnih podatkov strank. Državni tožilci preiskujejo bančna podjetja Citigroup, Capital One, Bank of America, Wells Fargo in nekatera druga, ki jih sumijo, da so za provizijo prodajala tajne bančne podatke. Preiskava se je najprej začela v Minnesoti, kjer naj bi banka US Bancorp prodajala zaupne podatke nekemu podjetju, ki se ukvarja s prodajo po telefonu.
Pukšič obtožuje sodstvo
23. 09. 1999 20.55
Predsednik preiskovalne komisije državnega zbora, ki raziskuje privatizacijske nepravilnosti, Franc Pukšič, je javno odprl vprašanje skorumpiranosti slovenskega sodstva. Poudaril je, da se bo prav zaradi tega še naprej boril za nemoteno delovanje preiskovalne komisije, ki jo vodi.
Zasedanje slovensko-avstrijske komisije v Gradcu
23. 09. 1999 13.12
V štajerskem Gradcu se je danes začelo dvodnevno zasedanje slovensko-avstrijske komisije za gospodarsko sodelovanje. Člani komisije, ki se v skladu s sporazumom o dvostranskih gospodarskih odnosih sestajajo vsako leto, bodo na tokratnem zasedanju med drugim obravnavali tudi nekatera odprta vprašanja. Na pobudo avstrijske strani se bodo med drugim dotaknili problematike prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih in lipicancev, na predlog slovenske strani pa so na dnevni red zasedanja uvrstili delovna dovoljenja, status evropske luke za koprsko pristanišče in eko točke v cestnih tovornih prevozih.
Tudi profesionalci v Salt Lake City
22. 09. 1999 18.13
Predstavniki ameriške hokejske profesionalne lige NHL, združenje igralcev in Mednarodna hokejska zveza (IIHF) so blizu podpisa dogovora, po katerem bodo igralci NHL lahko igrali na olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju.
Bavčar s predstavniki Evropske komisije
20. 09. 1999 21.24
Po pogovorih z vodjo direktorata Evropske komisije za Srednjo Evropo Catherine Day je slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar danes v Bruslju ocenil, da bo letošnje poročilo o napredku kandidatk za članstvo v Evropski uniji, ki ga bo komisija po načrtih objavila konec oktobra, za Slovenijo ugodnejše od lanskega.
Pogajanja Slovenije s Hrvaško zaključena
20. 09. 1999 19.01
Bilateralna pogajanja Slovenije s Hrvaško glede njenega vstopanja v WTO so zaključena. Protokol o tem bo podpisan v začetku tega tedna, ko naj bi pogajanja zaključile tudi ostale članice delovne skupine, sta na novinarski konferenci povedala člana slovenske pogajalske skupine, državna sekretarka za ekonomske odnose in razvoj Vojka Ravbar in državni sekretar za kmetijstvo Franc But. Bistvena vprašanja pogajanj so bila po oceni Ravbarjeve industrijske koncesije in koncesije za kmetijske izdelke, državi pa sta se dogovorili tudi za podpis dvostranskega premoženjsko-pravnega sporazuma ob obisku hrvaškega premiera Zlatka Mateše v začetku prihodnjega meseca.
Vztrajanje Palestincev
19. 09. 1999 08.12
Novi vodja palestinskih pogajalcev Jaser Abed Rabo je danes zatrdil, da palestinska stran na pogajanjih z Izraelom ne bo izpustila najbolj problematičnih vprašanj, kot sta vrnitev palestinskih beguncev in prihodnosti vzhodnega, arabskega dela Jeruzalema.
Jubilejni Pikin festival v Velenju
17. 09. 1999 11.34
Začenja se 10., jubilejni Pikin festival, ki bo trajal ves teden, do sobote 25. septembra. Organizatorja, Medobčinska zveza prijateljev mladine in Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja, napovedujeta osem dni pestrega in zanimivega dogajanja, ki ga bo letos povezovala rdeča nit - Praznovanje. Nastopilo bo več gledališč kot Prešernovo gledališče iz Kranja, Šentjakobsko iz Ljubljane, Slovensko ljudsko gledališče Celje, plesne skupine, vrsta pevk in pevcev slovenske zabavne glasbe ter nekatere tuje skupine. Vzporedno bo potekala tudi človekoljubna akcija Novo sonce, v kateri bodo zbirali kovance za izgradnjo novega Vzgojno-varstvenega doma Ježek v Velenju. Letošnja pokroviteljica Pikinega festivala je direktorica Inštituta za otroško književnost na Švedskem Sonja Svensson.
Milutinović v predsedniškem kabinetu
08. 09. 1999 12.58
Srbski predsednik Milan Milutinović povsem zanesljivo prihaja na sedež predsedstva v središču prestolnice, piše Glas javnosti v sredo. Novinarji časnika, ki so v torek ''dežurali'' pred stavbo predsedstva, so popoldne uspeli fotografirati Milutinovića, ko je ''hitrih korakov in nasmejan'' zapustil poslopje. Opazili so tudi, da se je na predsedstvu mudilo tudi več funkcionarjev vladajoče koalicijemudilo.
Opravičilo grenlandskim Inuitom
03. 09. 1999 08.41
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je v imenu vlade pisno opravičil grenlandskim Inuitom, ki so morali leta 1953 prisilno zapustiti svoje domove zaradi razširitve ameriškega letalskega oporišča Thul na otoku.
V Vzhodnem Timorju ranjen predstavnik ZN
30. 08. 1999 13.04
Večino volišč v Vzhodnem Timorju, kjer poteka referendum o prihodnosti te nekdanje portugalske kolonije, ki jo je leta 1975 zasedla indonezijska vojska, so zaprli ob 16. uri po lokalnem času. Po napovedih Združenih narodov utegne volilna udeležba doseči 79 odstotkov.
Izraelsko-palestinska pogajanja se nadaljujejo
24. 08. 1999 19.23
Palestinska in izraelska delegacija sta popoldne nadaljevali pogajanja o podrobnostih uresničevanja sporazuma iz Wye Plantationa, so sporočili izraelski predstavniki.
Začelo se je obiranje hmelja
20. 08. 1999 13.29
Na nekaj manj kot 2000 hektarjih kmetijskih površin, ki so v Sloveniji zasajene s hmeljem, so danes začeli obirati pridelek. Največ, približno 70 odstotkov ali 1400 hektarjev površin je v Savinjski dolini, preostala pa na Koroškem, nekaj tudi na območju Ptuja in Ormoža ter v Posavju. Letošnje površine, zasajene s hmeljem, so v primerjavi z lanskimi manjše za približno pet odstotkov, predvsem zaradi svetovne krize v hmeljarstvu oziroma nizkih cen pridelka, je za STA povedal Iztok Košir, direktor celjskega Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.