nekdanja
Prijave za novega ombudsmana
06. 02. 2001 00.00
Rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, ki jih zbirajo v uradu predsednika države Milana Kučana, se izteče v sredo opolnoči. Tako se bo iztekel že tretji poziv predsednika države za zbiranje predlogov za novega ombudsmana, saj sta bila prva dva neuspešna. Julija lani je namreč državni zbor najprej zavrnil ponovno kandidaturo zadnjega varuha Ivana Bizjaka za novi šestletni mandat (prejel je 53 glasov, za izvolitev pa bi potreboval podporo dveh tretjin vseh poslank in poslancev), decembra pa je za to mesto neuspešno kandidirala še nekdanja poslanka LDS Darja Lavtižar-Bebler, ki je na javnem glasovanju v DZ prejela 57 glasov. V predsednikovem uradu bodo imena kandidatov, kot so povedali, objavili v petek.
Spolno nadlegovanje študentke
04. 02. 2001 00.00
Američanka Inbal Hayut je odločena, da bo tožila svojega 72-letnega profesorja Alexa Younga, ker naj bi jo ta leta 1998 spolno nadlegoval tako, da jo je klical Monica Lewinsky. Young je kasneje pojasnil, da je nosila Hayutova enake barve šminko kot Monica Lewinsky, večkrat pa se je vanjo obregnil z besedami "Kakšen je bil vikend z Billom?" ali "Utihni, Monica. Kasneje ti bom dal cigaro".
Clinton razburja javnost
03. 02. 2001 00.00
Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova žena Hillary Clinton sta včeraj objavila, da bosta plačala 85.000 dolarjev za sporna darila, ki sta jih prejela leta 2000, medtem ko naj bi preostala darila že predala Nacionalnim arhivom. Kongres pa bo prihodnji teden začel zaslišanja v zvezi s sporno pomilostitvijo milijarderja Marca Richa, kritik pa sta deležna tudi zaradi množice daril, ki sta jih po odhodu iz Bele hiše odnesla v svoji novi domovanji v Chappaqui in Washingtonu. Bill Clinton je poleg tega izzval ogorčenje javnosti, ker si je izbral ogromen prostor za pisarno v najdražjem predelu New Yorka, kar bi morali plačati davkoplačevalci. Poznavalci menijo, da je vzrok za precejšnjo priljubljenost novega predsednika Georga Busha tudi grenak priokus zadnjih dni Clintonove vladavine.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Hitrega umika z Balkana ne bo
02. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je romunskemu zunanjemu ministru Mircei Geoanu in makedonskemu predsedniku Borisu Trajkovskemu med včerajšnjimi pogovori v Washingtonu zagotovil , da so strahovi o nenadnem umiku ameriških sil z Balkana neupravičeni.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Plavšičeva in Krajišnik skupaj pred sodišče
25. 01. 2001 00.00
Tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je zahtevalo, da se morata nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić in nekdanji predsednik parlamenta Momčilo Krajišnik v procesu v zvezi z vojnimi zločini na območju BiH skupaj zagovarjati pred sodiščem. Plavšićevi in Krajišniku očitajo zločine proti človeštvu ter kršitve vojnega prava in Ženevske konvencije. Kdaj naj bi se proces pred sodiščem začel, še ni določeno.
Na vidiku nova Clintonova afera
23. 01. 2001 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.
Dumas pred sodiščem
22. 01. 2001 00.00
Med obtoženci zaradi vpletenosti v podkupovalno afero naftne družbe Elf-Aquitane se je danes na sodišču v Parizu znašel nekdanji francoski zunanji minister Roland Dumas. Na zatožni klopi so poleg nekdanjega ministra še njegova nekdanja ljubica Christine Daviers-Joncour in štirje vodilni delavci iz naftne družbe Elf-Aquitane. Naftna družba naj bi namreč na račun Daviers-Joncourjeve med leti 1989 in 1993 nakazala približno 65 milijonov frankov, s katerimi naj bi si par privoščil luksuzno življenje.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Jeanne Moreau postala članica Akademije
12. 01. 2001 00.00
Francoska igralka Jeanne Moreau je ta teden kot prva ženska postala polnopravna članica francoske Akademije lepih umetnosti. Moreaujeva si je članstvo v Akademiji prislužila s svojimi dosežki na področju umetniškega ustvarjanja v kinematografiji in avdiovizualnih umetnostih, kjer se je pridružila Pierru Schoendoerfferju, Gerardu Ouryju, Romanu Polanskemu in Henriju Verneuilu, v druščini pa sta tudi Peter Ustinov in Andrzej Wajda. Pred Moreaujevo sta bili v Akademijo lepih umetnosti že sprejeti nekdanja žena iranskega šaha Farah Diba in v preteklosti tudi belgijska kraljica Elizabeta, ki pa sta bili kot tujki le pridruženi članici brez pravice glasovanja.
Odbor za gospodarstvo podprl Petrinovo
11. 01. 2001 00.00
Odbor DZ za gospodarstvo je podprl predstavitev kandidatke za ministrico za gospodarstvo Tee Petrin kot ustrezno. Kandidatko je podprlo vseh deset na seji prisotnih članov sicer sedemnajstčlanskega odbora. Petrinova je kot temeljni cilj gospodarskega ministrstva, v katerega se združujejo nekdanja ministrstva za gospodarske dejavnosti, za ekonomske odnose in razvoj ter za malo gospodarstvo in turizem, poleg teh pa še del bivšega ministrstva za znanost in tehnologijo, izpostavila vodenje takšne gospodarske politike, ki bo pripomogla k uresničevanju vizije o Sloveniji kot državi z mednarodno konkurenčnim gospodarstvom. Gospodarsko ministrstvo bo po novem imelo štiri državne sekretarje, ki bodo zadolženi za štiri temeljna področja: razvoj podjetništva in konkurenčnosti, ekonomske odnose s tujino, izvajanje zakona o regionalnem razvoju ter notranji trg.
Biljana Plavšić pred sodniki
11. 01. 2001 00.00
V Haagu je pred sodnike mednarodnega sodišča stopila Biljana Plavšić. Nekdanja tesna sodelavka
Bohinc predstavil sodelavce
10. 01. 2001 00.00
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc med prednostne naloge svojega mandata uvršča reformo javne uprave, vzpostavitev schengenske meje, ki je meddržavni in evropski projekt, ter projekt izobraževanja več kot štiri tisoč slovenskih uradnikov za čas, ko bo Slovenija postala polnopravna članica EU. Zelo pomembna pa se mu zdi tudi vzpostavitev operativne samostojnosti policije in vzpostavitev nadzora nad delom policije.
Plavšićeva prispela v Haag
09. 01. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić je prispela v Haag, kjer je sedež Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je povedal podpredsednik Plavšićine stranke SNS Svetozar Mihajlović. Haaško sodišče pa ni želelo komentirati poročanja beograjskega tiska, po katerem naj bi Plavšićeva načrtovala prostovoljen obisk pri sodišču.
Letos boljši odnosi s Hrvaško
02. 01. 2001 00.00
Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.
Kufuor močno vodi
29. 12. 2000 00.00
Opozicijski voditelj John Agyekum Kufuor v drugem krogu predsedniških volitev v Gani po preštetju glasov v 64 od 200 volilnih okrožij s 66,4 odstotka močno vodi pred dosedanjim ganskim podpredsednikom Johnom Atto Millsom, ki je zbral 33,5 odstotka glasov. V prvem krogu predsedniških volitev 7. decembra nobenemu od kandidatov ni uspelo zbrati absolutne večine glasov. Novoizvoljeni predsednik bo na položaju zamenjal Jerryja Rawlingsa, ki je v deželi vladal od leta 1982.
Lenin ruska osebnost stoletja
28. 12. 2000 00.00
Rusi so v javnomnenjski raziskavi za osebnost 20. stoletja razglasili Vladimirja Iljiča Lenina, očeta oktobrske revolucije. Zanj se je odločilo 14 odstotkov od 1500 anketirancev. Devet odstotkov se jih je odločilo za Josipa Visarijonoviča Stalina, ki je poslal v smrt več milijonov ljudi, osem odstotkov pa jih je glasovalo za borca za človekove pravice in Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova. Prvi človek v vesolju Jurij Gagarin, nekdanja sovjetska voditelja Mihail Gorbačov in Leonid Brežnjev ter pisatelj Aleksander Solženicin so dobili od dva do petodstotno podporo. Nekdanji in sedanji ruski predsednik Boris Jelcin in Vladimir Putin pa sta dobila vsak po odstotek glasov. Največ glasov med tujimi osebnostmi so dobili nekdanji britanski ministrski predsednik Winston Churchill, znanstvenik Albert Einstein ter zloglasni Adolf Hitler.
Prvi sneg v Hongkongu
16. 12. 2000 00.00
Pri soparnih 20 stopinjah Celzija je v Hongkongu v četrtek prvič snežilo. Nekdanja britanska kolonija ima tako zagotovljen bel božič, vsaj za prihodnjih 18 dni. Gre seveda za trik: najmodernejši snežni topovi naj bi mesto za skoraj tri tedne preoblekli v zimsko pokrajino. Peter Mann, ki je v Hongkongu zadolžen za turizem, je obljubil, da je evrobožič le prva v vrsti podobnih akcij. Zabava bo mesto stala približno 605 milijonov SIT. Hongkong naj bi sicer postal središče azijskih božičnih praznovanj in naj bi pritegnil kar 100,000 turistov.
Tudi Črna gora želi biti naslednica
16. 12. 2000 00.00
Za monetarni svet Črne gore bo nelegitimen sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SFRJ, pri katerem ne bodo sodelovali predstavniki črnogorske monetarne oblasti. Monetarni svet Črne gore je v sporočilu za javnost poudaril, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) po ustanovitvi črnogorske centralne banke nima več pravice izvajati denarne politike v tej republiki. Monetarni svet je poleg tega protestiral, ker predstavniki črnogorske centralne banke niso bili povabljeni na torkov sestanek guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in "takoimenovane NBJ", zato "šteje za nelegitimni sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SRJ".
Zadnji dan srečanja GRECO
15. 12. 2000 00.00
V Strasbourgu se danes končuje petdnevno srečanje Skupine držav proti korupciji (GRECO), ki deluje v okviru Sveta Evrope (SE). Ob koncu srečanja bo skupina GRECO predstavila ocenjevalna poročila o ukrepih v boju proti korupciji v prvih štirih državah, in sicer v Sloveniji, Belgiji, na Slovaškem in Finskem. Pri tem bodo objavili le povzetke poročil, medtem ko bo njihova vsebina ostala zaupna. Po napovedih naj bi bila vsebina povzetkov javnosti dostopna v začetku prihodnjega tedna. Namen poročil - sestavile so jih mednarodne ekipe strokovnjakov - je ugotoviti, ali so ukrepi v boju proti korupciji v teh državah v skladu z nekaterimi glavnimi načeli boja proti korupciji, ki jih je sprejel odbor ministrov pri SE.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Simbolična obsodba Japonske zaradi spolnih zlorab med vojno
12. 12. 2000 00.00
Japonski cesar Hirohito in japonska država sta bila danes po petdnevnem "civilnem sodnem procesu", ki so ga pripravila združenja za pravice žrtev, simbolično obtožena zaradi spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno. Žrtev tovrstnega suženjstva je bilo namreč več kot 200.000 žensk.
Tuje agencije o vzpostavitvi odnosov
09. 12. 2000 00.00
Več tujih agencij je danes poročalo o vzpostavitvi diplomatskih odnosih med Slovenijo in ZRJ. Francoska tiskovna agencija AFP je ob tem dodala, da je do normalizacije odnosov med nekdanjima jugoslovanskimi republikama prišlo potem, ko je oktobra položaj prevzel reformistični predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, ki se je zavezal izboljšanju odnosov ZRJ s sosedami. Agencija še dodaja, da bo v tem okviru ZRJ 15. decembra podpisala tudi sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.
Kohl si ne želi objave Stasijevih dokumentov
08. 12. 2000 00.00
Odvetniki nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla (CDU) so danes vložili pritožbo na sodišču v Berlinu proti Zveznemu uradu arhivov nekdanje vzhodnonemške tajne policije Stasi, v kateri zahtevajo, da bi uradu preprečili objavo dokumentov, ki zadevajo nekdanjega kanclerja. Kohlovi odvetniki zahtevajo začasno pravno zaščito za svojo stranko.
Elan in OKS podaljšala pogodbo
04. 12. 2000 00.00
Predsednik uprava Elana Primož Finžgar in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocijančič sta podaljšala sponzorsko pogodbo, po kateri bo slovenski proizvajalec športne opreme še naprej podpiral OKS in opremljal slovenske olimpijske reprezentance. "Elan je bil tudi v zanj slabih časih ob slovenskih športnikih in je po svojih močeh pomagal tudi OKS," je Finžgar dejal med kratkim zgodovinskih orisom delovanja Elana, ki ga je po poslovni plati predstavil prokurist s strani Slovenske razvojne družbe Uroš Korže. Slednji je pojasnil, da je Elan v prvih sedmih mesecih, odkar je aprila letos vodenje prevzela nova uprava, že pridelal dobiček iz tekočega poslovanja (2,9 milijona evrov), prejšnje obveznosti in izgube pa nameravajo pokriti v celotnem dveletnem sanacijskem obdobju.
Matineja na ptujskem gradu
03. 12. 2000 00.00
Pokrajinski muzej Ptuj je danes na ptujskem gradu pripravil matinejo, v okviru katere so odprli dve ločeni razstavi. V razstavišču v drugem nadstropju je na ogled razstava slik na steklo, ki jo je pripravila Monika Simonič, v palaciju pa so predstavili način obrambe vinogradov proti toči od zadnjih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Avtor te razstave je Andrej Brence. Z matinejo se Pokrajinski muzej Ptuj pridružuje prireditvam ob spominu na 200. obletnico rojstva Franceta Prešerna.
Zmaga demokratke v Washingtonu
02. 12. 2000 00.00
Demokratka Maria Cantwell je tudi po ponovnem preštevanju glasovnic v ameriški zvezni državi Washington premagala dosedanjega republikanskega senatorja Slade Gortona, kar pomeni, da bo razmerje sil v zveznem senatu med demokrati in republikanci 50:50, razen če se ne zgodi pravni čudež in Al Gore postane 43. predsednik ZDA. V tem primeru bi Gorov podpredsedniški kandidat Joseph Lieberman izgubil položaj v senatu in republikanski guverner zvezne države Connecticut bi na njegov položaj imenoval republikanca, kar bi razmerje sil spremenilo v 51:49 za republikance. Nekdanja članica zveznega predstavniškega doma Maria Cantwell je po ponovnem preštevanju glasovnic uspela spodnesti 18-letnega senatorja države Washington z več kot 2250 glasovi prednosti.
Agassi nadigral tudi Kafelnikova
30. 11. 2000 00.00
Američan Andre Agassi je na zaključni teniški masters ATP v Lizbono očitno dopotoval v odlični formi. Po zmagi v prvem krogu zelene skupine proti Brazilcu Gustavu Kuertnu je v drugem krogu brez večjih težav s 6:1 in 6:4 ugnal še olimpijskega prvaka Rusa Jevgenija Kafelnikova.