nekdanje
Sfor aretiral srbskega generala Galića
20. 12. 1999 19.42
Sfor je danes v Banja Luki aretiral Stanislava Galića, generala enot bosanskih Srbov, so potrdili na zvezi NATO. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu, je Galić poveljeval enotam, ki so med vojno v Bosni in Hercegovini izvajale ostrostrelske in bombne napade na civilno prebivalstvo v Sarajevu. Galića je mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sedežem v Haagu obtožilo zločinov proti človeštvu, umorov, nečloveških dejanj ter napadov in teroriziranja civilistov. Galić je bil aretiran na podlagi anonimne prijave in je že na poti v Haag, so še sporočili z zveze NATO.
Franck Vandenbroucke bo tožil
20. 12. 1999 15.47
Belgijski kolesar Franck Vandenbroucke bo tožil nekdanje delodajalce, francosko profesionalno moštvo Cofidis. Kolesar je bil razočaran nad odnosom Cofidisa, kjer so ga maja suspendirali, ker je bil s strani francoskega pravosodja brez trdnih dokazov osumljen zlorabe nedovoljenih poživil.
Volvo in Revoz prekinila osemletno sodelovanje
20. 12. 1999 14.15
Zaradi pomembnih sprememb v svetovni avtomobilski industriji, sprememb lastniške strukture podjetij Renault in Volvo Cars in novih poslovnih načrtov sta v prvi polovici leta vodstvi obeh pogodbenih strank sprejeli skupno odločitev, da svoje plodno poslovno sodelovanje zaključita z 18. decembrom letos.
Zanikanje obtožb SFOR
19. 12. 1999 19.16
Hrvaška obveščevalna služba (HIS) je danes kot ''neutemeljene in neprofesionalne'' zavrnila obtožbe mednarodnih mirovnih sil SFOR, ki so minuli petek HIS obtožile, da je v Bosni in Hercegovini vohunila proti mirovnim silam.
Delovati začela Aventis CropScience Slovenija
18. 12. 1999 13.11
Z včerajšnjim dnem je na območju Slovenije začela delovati skupna družba s področja varstva rastlin Aventis CropScience Slovenija. Ključna dejavnost nove družbe je prodaja pripravkov s področja varstva rastlin in komunalne higiene, Aventis CropScience pa Slovenija je hkrati tudi koordinacijski center za območje držav nekdanje Jugoslavije, so sporočili iz omenjene družbe.
IBCA dvignila ocene o Sloveniji
16. 12. 1999 17.39
Mednarodna agencija za ocenjevanje kreditne sposobnosti držav Fitch IBCA je včeraj izboljšala oceno kreditnega tveganja Slovenije. Oceno kreditnega tveganja za dolgoročno izpostavljenost Slovenije v tuji valuti je zvišala z A- na A, oceno kreditnega tveganja za dolgoročno izpostavljenost v domači valuti pa prav tako za eno stopnjo z AA- na AA. Ocena kratkoročne izpostavljenosti v tuji valuti je ostala nespremenjena na F1. Fitch IBCA s sedežem v Londonu ob objavi ocen dodaja, da je Slovenija najvišje uvrščena med državami v tranziciji, kar je zasluga visokih dohodkov, politične zrelosti in dolgih izkušenj na trgih s konkurenco, pridobljenih še v času nekdanje Jugoslavije, ko je bila Slovenija najbolj izvozno usmerjena med vsemi republikami.
Umetnine likovne akademije tudi za javnost
15. 12. 1999 18.28
Akademija za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani je danes, pet desetletij po prvi pobudi za njen nastanek, odprla za javnost svojo zbirko likovnih del, poimenovano Ustvarjalci XX. stoletja. V celoti šteje 21 del najimenitnejših slovenskih upodabljajočih umetnikov, 21 del prav tako uveljavljenih avtorjev, ki sodijo med nekdanje ali sedanje profesorje na ALU, grafična zbirka pa zajema 20 listov, med njimi največ pripadnikov t.i. ljubljanske grafične šole.
Nadaljevanje akcije Nikoli sami
15. 12. 1999 18.25
Rdeči križ Slovenije je izpolnil nacionalni program za letos, na nekaterih področjih pa ga je tudi presegel, je na današnji novinarski konferenci povedal generalni sekretar RK Mirko Jelenič. Krvodajalskih akcij se je letos udeležilo več kot 100.000 krvodajalcev, v okviru akcije Nikoli sami 99 je bilo zbranih preko 100 milijonov tolarjev denarne pomoči, nadaljevali so s pomočjo brezdomcem, prizadetim v poplavah in sušah ter prizadetim v Posočju, nudili pa tudi humanitarno pomoč državam nekdanje Jugoslavije. Tako so danes odprli Slovensko vas na Kosovu.
Dogovor o odškodninah prisilnim delavcem
15. 12. 1999 08.54
Ameriški in nemški pogajalci so se danes dogovorili za izplačilo odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji v višini 10 milijard nemških mark (5,2 milijarde dolarjev), je sporočil nemški odvetnik Michael Witti, ki zastopa nekdanje prisilne delavce.
Po smrti soproge jokal 14 mesecev
15. 12. 1999 08.26
Član nekdanje britanske skupine The Beatles je jokal 14 mesecev po smrti svoje soproge Linde, vendar pa lahko sedaj živi naprej življenje in se smeji s svojimi kolegi. Paul je dejal, da je o Lindini smrti odkrito govoril z vsemi. ''Zdelo se je, kot da je vsak moj sogovornik moj psihiater. Vsakomur, ki me je obiskal, sem razkril najintimnejše podrobnosti,'' je še dejal Paul. Linda McCartney je umrla aprila lani zaradi raka na dojki. Dopolnila je 56 let, s Paulom pa sta bila poročena 30 let.
Jelišić obtožen na 40 let zaporne kazni
14. 12. 1999 14.41
Sodišče Združenih narodov za vojen zločine je danes obsodilo bosanskega Srba Gorana Jelišića, nekdanjega paznika v taborišču, na 40 let zaporne kazni zaradi umorov in mučenja muslimanskih zapornikov spomladi leta 1992. Jelišić, nekdanji mehanik, ki se je oklical za >>srbskega Adolfa<<, je bil obtožen zaradi 31 primerov mučenja in ubojev v ujetniškem taborišču Luka v bližini mesta Brčko.
Preobrat v ZN
14. 12. 1999 11.38
Združenim državam Amerike v Združenih narodih prvič po letu 1992 ni uspel kazenski pohod proti Zvezni republiki Jugoslaviji, piše torkova Politika v komentarju z naslovom Preobrat v ZN.
Duma ratificirala sporazum
13. 12. 1999 13.06
Ruska duma je danes z veliko večino ratificirala sporazum o rusko-beloruski uniji, ki sta ga 8. decembra podpisala ruski in beloruski predsednik Boris Jelcin in Aleksander Lukašenko.
Ottojeva v doping programu nekdanje NDR
13. 12. 1999 10.50
Šestkratna olimpijska plavalna prvakinja v Seulu 1988, Kirstin Otto, je bila vključena v doping program nekdanje NDR. Časnik Focus poroča, da to potrjuje mandatna kazen berlinskega sodišča zoper takrat vodilnega zdravnika v vzhodnonemški plavalni reprezentanci Horsta Tauscha. Sodišče je Tauschu naložilo tudi, da se pisno opraviči 22 prizadetim plavalkam.
Nov muzej v Benetkah
11. 12. 1999 17.01
Guggenheimov muzej bo v beneški palači, kjer je bila v 17. stoletju carinarnica, odprl novo ''podružnico'', so sporočili predstavniki muzeja. Benetke so oddale stavbo v najem za 99 let. Guggenheimov muzej sodobne umetnosti naj bi predvidoma odprli čez tri leta. Guggenheimov muzej, ki ima svoj sedež v New Yorku, je doslej podružnce odprl v Berlinu ter v španskem Bilbau. Zanimivo je, da bo novi muzej stal v neposredni bližini palače, kjer je zadnjih 30 let svojega življenja preživela Peggy Guggenheim. Umrla je leta 1979, za seboj pa pustila svojo zasebno zbirko, ki si jo je še vedno mogoče ogledati. Palača nekdanje carinarnice stoji ob beneškem Velikem kanalu, zgrajena pa je bila v obdobju med 1676-82.
Konferenca o človekovih pravicah na Kosovu
10. 12. 1999 21.56
Pod pokroviteljstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) se je danes v Prištini začela dvodnevna konferenca o človekovih pravicah, na kateri sodeluje 500 predstavnikov različnih organizacij in držav.
MORS predalo del vojašnice občini
10. 12. 1999 17.40
Minister za obrambo Franci Demšar in tolminski župan Julijan Šorli sta danes podpisala pogodbo med ministrstvom in občino o predaji še ne prodanega dela nekdanje vojašnice v Tolminu občini, so sporočili iz obrambnega ministrstva.
Resolucija o nasledstvu v sklepni fazi
07. 12. 1999 11.28
Pobuda treh držav nekdanje Jugoslavije - Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije - za sprejem resolucije v Generalni skupščini ZN o ureditvi nasledstva nekdanje skupne države v svetovni organizaciji se po besedah diplomatskih virov bliža h koncu. Pobudnice so doslej uspele zagotoviti podporo okrog 80 držav, za njimi pa stojijo tudi ZDA, ki resolucijo jemljejo kot novo obliko pritiska na režim v ZRJ oziroma kot sporočilo Srbom in Črnogorcem, da bodo s sedanjim režimom v Beogradu samo še izgubljali.
Argentinski general ugrabljal otroke
04. 12. 1999 13.08
Nekdanjega generala Guillerma Suareza Masona, ki je bil eden izmed vojaških voditeljev v času diktature v Argentini med letoma 1976 in 1983, so v petek aretirali zaradi obtožb o sodelovanju pri ugrabitvah otrok, ki so bili rojeni v zaporih in mučilnicah, so sporočili pravosodni viri.
Ratifikacija sporazuma
03. 12. 1999 08.28
Hrvaška je včeraj ratificirala slovensko-hrvaški sporazum o ureditvi premoženjskopravnih odnosov. Hrvaška vlada je namreč na včerajšnji seji za zaprtimi vrati sprejela uredbo o objavi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o urejanju pravnopremoženjskih odnosov in ga s tem ratificirala. Na Hrvaškem namreč tega sporazuma ne ratificira sabor, temveč vlada s svojo uredbo. Sporazum mora sedaj ratificirati še slovenski državni zbor - zadeva je uvrščena na dnevni red potekajočega zasedanja -, v veljavo pa bo stopil, ko bosta državi izmenjali dokumente o ratifikaciji.
Predstavitev knjige Zločin brez kazni
30. 11. 1999 17.54
Društvo Slovensko - hrvaškega prijateljstva je danes v sodelovanju s Hrvaškim društvom v Ljubljani pripravilo predstavitev knjige hrvaškega politika, podpredsednika Socialdemokratske stranke Hrvaške Zdravka Tomca z naslovom Zločin brez kazni (Zločin bez kazne).
V Budimpešti bodo odprli muzej o holokavstu
30. 11. 1999 12.38
V nekdanji sinagogi v Budimpeši nameravajo odpreti muzej in dokumentarno središče o holokavstu, je sporočil direktor federacije judovskih skupnosti na Madžarskem Peter Tordai.
Krstić zanikal krivdo za zločine v Srebrenici
25. 11. 1999 15.28
Eden od glavnih obtožencev mednarodnega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, srbski general Radislav Krstić, je pred haaškim sodiščem zanikal krivdo v primeru novih obtožb zločinov proti človeštvu. 51-letni bosanski Srb Krstić je krivdo za očitane mu zločine zanikal že decembra lani, ko so ga v BiH aretirali pripadniki mirovnih sil KFOR. Obtožen je bil genocida, sokrivde pri genocidu, zločinov proti človeštvu in kršitev vojnega prava. Zločine naj bi zakrivil kot poveljnik sil, ki so julija 1995 zavzele Srebrenico.
Majhne možnosti za Kranjčane
24. 11. 1999 20.42
Konec tedna se bodo vaterpolisti kranjskega Triglava v Zagrebu znova potegovali za uvrstitev v ligo prvakov. Letos so njihove možnosti še manjše kot v preteklih sezonah. Težave s sestavo ekipe in ugledni nasprotniki zmanjšujejo njihove možnosti v boju za dve prosti mesti, ki vodita v najmočnejše vaterpolsko klubsko tekmovanje.
Slovaška in Češka dosegli dogovor
24. 11. 1999 19.38
Po dolgoletnih pogajanjih sta Slovaška in Češka danes dosegli dogovor o delitvi skupnega premoženja nekdanje Češkoslovaške. Sporazum sta danes v Bratislavi podpisala slovaški premier Mikulaš Dzurinda in njegov češki kolega Miloš Zeman.
''Dokončali bomo začeto''
23. 11. 1999 21.43
Kljub zelo slabemu vremenu in prvemu snegu se je sinoči na protestnem koncertu, ki ga je organiziralo študentsko gibanje ''Otpor'', v beograjskem Študentskem parku zbralo več kot 2500 študentov. Mladina, željna sprememb in ponovnih stikov z ostalim svetom je burno pozdravila prisotne nekdanje voditelje študentskih protestov od leta 1991 do danes.
Grobnica rodbine Hohenzollern odprta za javnost
23. 11. 1999 18.05
V berlinski stolnici so minuli konec tedna znova slovesno odprli grobnico nemške rodbine Hohenzollern. Grobnica je tako s 94 krstami v vsej 500-letni zgodovini prvič povsem odprta za javnost. Berlinska stolnica je bila nekoč dvorna cerkev rodbine Hohenzollern in glavna predstavnica pruskega protestantizma. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednika mestnih vlad Berlina in Brandenburga kot tudi predstavniki iz družine Hohenzollern. O prenovi stolnice, ki je bila uničena v drugi svetovni vojni, sta se pred 25 leti dogovorila nemška cerkev in politični predstavniki nekdanje Vzhodne Nemčije, do nje pa je prišlo tudi ob podpori zahodnonemške evangeličanske cerkve. Prenova je stala skupno 118 milijonov mark. Grobnica znane nemške rodbine pa je bila po restavraciji, ki je trajala tri leta, posvečena leta 1993. Najstarejši na nagrobniku Hohenzollern je epitaf volilnega kneza Johanna Cicera von Petra Vischerja in njegovega sina iz leta 1530. V najmlajši krsti pa počiva vnukinja cesarja Wilhelma II., ki je umrla leta 1915.
Že 16 milijonov umrlih za aidsom
23. 11. 1999 15.21
Za aidsom je doslej umrlo že približno 16 milijonov ljudi, 33,6 milijona pa jih je okuženih z virusom HIV ali jih je že obolelo, je v poročilu ob svetovnem dnevu boja proti aidsu (1. december) objavila Organizacija ZN za boj proti aidsu (UNAIDS).
Slovenski predsednik v Monte Carlu
20. 11. 1999 09.34
Slovenski predsednik Milan Kučan se je prvi dan obiska v Monte Carlu srečal z monaškim princem Rainierjem III. in prestolonaslednikom Albertom. Kot je po srečanju povedal predsednik Kučan, je gostitelju predstavil razmere v Sloveniji po vojni na območju nekdanje Jugoslavije, vključevanje naše države v EU, gospodarske razmere in tuje investicije v Sloveniji ter vpliv dogajanj na Balkanu na življenje in stabilnost v Sloveniji.
DZ najprej o ratifikacijah
19. 11. 1999 13.47
DZ je ratificiral tri mednarodne sporazume (slovensko-švicarski sporazum o konsolidaciji dolgov nekdanje Jugoslavije, ustavo mednarodne organizacije za migracije ter spremembe kreditne pogodbe z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) v zvezi s potekajočo gradnjo avtocest), nato pa so se poslanci lotili tretje obravnave predloga zakona o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavanju uživalcev prepovedanih drog.