nekdanji predsednik
Na Bledu o visokem šolstvu
16. 11. 2000 00.00
Na Bledu se je sestal stalni odbor za visoko šolstvo in znanost pri evropskem delu organizacije Izobraževalna internacionala. Osemnajst udeležencev, predvsem iz zahodne Evrope, se bo osredotočilo na izvajanje Sorbonske in Bolonjske deklaracije, ki zadevata reformo visokega šolstva, beseda pa bo tekla tudi o analizi raziskave o visokem šolstvu in kriterijih za preverjanje kakovosti ter proaktivni sindikalni strategiji poklicnega razvoja za visokošolske učitelje. Po končanem zasedanju stalnega odbora - slovenski član v njem je predsednik glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) Janez Stergar - se bo jutri začela, v soboto pa nadaljevala in končala okrogla miza z naslovom Kakovost v visokem izobraževanju. Pripravljata jo Izobraževalna internacionala in SVIZ.
Noč preobratov na Floridi
16. 11. 2000 00.00
Tabor ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora je včeraj na floridskem vrhovnem sodišču vložil pritožbo, v kateri zahteva, naj se sodišče izjasni o legalnosti in načinih ročnega preštevanja glasovnic s predsedniških volitev, so sporočili viri na sodišču. Posebni Gorov odposlanec na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christoper, je že pred tem napovedoval ta pravni postopek. Zadnji uradni izidi volitev v ameriški zvezni državi Florida kažejo, da predsedniški kandidat republikanske stranke George W. Bush vodi pred Gorom za 300 glasov. Po teh izidih je Gore v vseh 67 volilnih okrožjih od prvega štetja po volitvah 7. novembra pridobil 2841 glasov, Bush pa jih je pridobil 1357. Po prvem štetju 8. novembra je imel Bush 1784 glasov prednosti pred Gorom, ki je zdaj skopnela na 300 glasov. V petek, 17. novembra, morajo biti objavljeni še rezultati glasovanja po pošti. Po neuradnih podatkih naj bi bilo teh glasovnic najmanj 10.000. Sinočnji razvoj dogodkov na Floridi, kjer bo padla odločitev o 43. predsedniku ZDA, se je lahko po razgibanosti primerjal z volitvami 7. novembra, ko sta se kandidata George Bush mlajši in Al Gore menjavala v vodstvu. Podpredsednik ZDA Al Gore je sinoči predlagal izhod iz povolilnega zapleta na Floridi in ponujal, sicer "mlahavo" roko sprave Bushu, ki jo je ta v skladu s pričakovanji zavrnil, sicer pa je politično-pravno preigravanje potekalo ves dan. Vrhovno sodišče Floride je najprej zavrnilo predlog državne sekretarke Katherine Harris, da odredi konec ponovnega ročnega preštevanja glasov.
Zeman odpuščen po šestih tekmah
13. 11. 2000 00.00
Nogometni strokovnjak češkega rodu Zdenek Zeman je hitro končal svojo kariero kot trener italijanskega prvoligaša Napolija. Uprava je z njim prekinila pogodbo po samo šestih odigranih tekmah njihovega kluba.
Tuji tisk o izvolitvi Pahorja
10. 11. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so pozno popoldne poročale o izvolitvi novega vodstva drž avnega zbora. V ospredje postavljajo novega predsednika DZ Boruta Pahorja, vodjo ZLSD. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je za "reformiranega komunista" glasovalo 63 poslancev, 25 pa jih je bilo proti. Hkrati se nadaljujejo pogovori o oblikovanju vladne koalicije, ki naj bi jo vodil Janez Drnovšek, čeprav ta še ni bil uradno imenovan za mandatarja, piše AFP.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Politiki in parlamentarci v Vatikanu
04. 11. 2000 00.00
V Vatikanu so je danes začela slovesnost ob Jubileju parlamentarcev in politikov, ki se ga udeležuje 2500 predstavnikov parlamentov iz 93 držav,
Borza za srednje in vzhodnoevropska podjetja
03. 11. 2000 00.00
Nova borza s sedežem na Dunaju Newex, ki je namenjena podjetjem iz srednje in vzhodne Evrope, je v petek začela s trgovanjem. Borza je razdeljena na tri segmente, in sicer NX one, ki je namenjen podjetjem novincem na borzi, NX plus, v katerem naj bi kotirali "blue chipsi" regije, in "ostalo trgovanje", v katerem naj bi kotiralo približno 100 podjetij. Prvi trgovalni dan je potekel mirno, v prihodnje pa naj bi se na borzi Newex skepalo do 2000 poslov dnevno.
DeSUS o vstopu v koalicijo
02. 11. 2000 00.00
Na ljubljanski Ježici je potekala seja izvršnega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), njegovi člani pa so se odločali o tem, pod kakšnimi pogoji bi stranka upokojencev vstopila v koalicijo z LDS oz. o tem, ali bi se stranka strinjala s sklenitvijo ločenega sporazuma, ki ga kot eno od možnosti sodelovanja z "malimi strankami" omenja prvak LDS in najverjetnejši mandatar Janez Drnovšek. Sicer pa mora končno odločitev v zvezi s sklenitvijo koalicijske pogodbe sprejeti svet DeSUS.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Gbagbo za vlado narodne enotnosti
26. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji razglasitvi uradnih izidov nedeljskih predsedniških volitev v Slonokoščeni obali, po katerih je kandidat opozicijske Ljudske fronte (FPI) Laurent Gbagbo prejel 59, 36 odstotkov glasov, vodja vojaške hunte Robert Guei pa 32,72 odstotkov glasov, je novi predsednik napovedal oblikovanje vlade narodne enotnosti. Gbagbo je dejal, da bo k sodelovanju v vladi pritegnil tudi privržence nekdanjega premiera Alassaneja Quattare, ki se je po napadih razjarjene množice po Gbagbojevih besedah zatekel v nemško veleposlaništvo. Quattara Gbagboja ne priznava za predsednika in zahteva predčasne volitve. Minister za varnost pa je sporočil, da bodo policijsko uro podaljšali do sobote in izredne razmere vzpostavili po vsej državi, povsod pa bodo namestili tudi okrepljene varnostne sile. Izredne razmere je v torek vzpostavil vojaški režim, po prvotnih napovedih pa naj bi veljale le do včeraj. Minister Asaud Akava je prebivalce še pozval, naj prenehajo z demonstracijami in vandalizmom ter naj se vrnejo na svoje domove. V spopadih, ki so včeraj izbruhnili med privrženci Ljudske fronte in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, je bilo v Abidjanu po najnovejših podatkih ubitih do 70 ljudi. Davi so bile razmere v Abidjanu mirne. Nekdanji premier Uattara zahteva ponovitev predsedniških volitev, saj naj bi bile nedeljske volitve nelegitimne. Dvom nad legitimnostjo volitev so sicer izrazile tudi druge države. Predsedujoči Organizaciji afriške enotnosti, predsednik Toga Gnassingbe Eyadema se je tako zavzel za vnovične volitve in napovedal sklic sveta organizacije, na katerem naj bi preučili razmere v Slonokoščeni obali. K ponovnem razpisu volitev je včeraj pozval tudi južnoafriški predsednik Thabo Mbeki.
Danes uradni izidi volitev
24. 10. 2000 00.00
Na sedežih vseh osmih volilnih enot so dodelili neposredne mandate poslancem novega državnega zbora. Takšne mandate je dobilo 60 poslancev, največ iz vrst Liberalne demokracije - kar 30, najmanj pa iz Nove Slovenije - 4. Desus, Slovenska nacionalna stranka in Stranka mladih nimajo nobenega neposredno izvoljenega poslanca. Neposredno so bili izvoljeni tisti kandidati za poslance, ki so v svojih volilnih okrajih dobili nadpovprečno veliko glasov. Predvsem pa več, kot jih je v volilni enoti dobila njihova stranka. Liberalno demokracijo bo tako zastopalo 30 neposredno izvoljenih poslancev. Med najbolj znanimi so tako: nekdanji premier in po vsej verjetnosti tudi novi mandatar Janez Drnovšek, nekdanji ministri Rupel, Rop, Gaspari, Bavčar, Gaber in dosedanji poslanci Avšič, Moge, Partljič, Pucko in Gerenčer. Nova Slovenija ima štiri neposredne mandate. Prislužili so si jih premier Andrej Bajuk, Majda Zupan, Janez Drobnič in Alojz Sok. SLS+SKD - Slovenska ljudska stranka bo imela šest neposrednih mandatov. Dobili so jih predsednik državnega zbora Janez Podobnik in poslanci Božič, Malovrh, Fabjan, Kangler in Kramberger. Socialdemokrati so si po podatkih Republiške volilne komisije nabrali 11 neposrednih mandatov. Njihov predstavnik
Kučan v intervjuju za Profil
23. 10. 2000 00.00
Odprava Avnojskih sklepov v Sloveniji po besedah predsednika države Milana Kučana ne pride v poštev. Kot je pojasnil v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega tednika Profil, so ti sklepi del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Kučan je ocenil tudi kritike avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla ter komentiral nekatere izjave in dejanja koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Predsednik Kučan je v zvezi z Avnojskimi sklepi opozoril, da je Slovenija omogočila pritožbo zoper pravni sklep vsakomur, ki bi menil, da je bil nepravično obravnavan. O možnostih, da bodo avstrijski svobodnjaki (FPÖ) v članstvo Slovenije v Evropski uniji privolili le, če bo formalno preklicala Avnojske sklepe, je Kučan povedal, da bi težave lahko nastopile zgolj v primeru, da bi v Avstriji prevladala ksenofobija. V tem primeru, je za Profil ocenil Kučan, težav z vstopom v unijo ne bo imela le Slovenija, ampak tudi druge kandidatke za članstvo. Na vprašanje, kako so odnosi med Slovenijo in Avstrijo vplivali na rezultate parlamentarnih volitev v Sloveniji, je Kučan odgovoril, da je bilo omenjeno vprašanje sicer pomembno, vendar pa ni bilo v središču volilnega boja. V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla, da je Kučan kot nekdanji vodja Komunistične partije "še vedno z eno nogo v starem režimu", je slovenski predsednik pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo, kot jo je o njem imel pred tem. V zvezi s povorko 10. oktobra v Celovcu, ki jo je časnik Delo označil kot "izraz militantne nacionalistične arogance", je Kučan dejal, da prireditev ni izkoristila priložnosti izpostaviti novo kakovost sobivanja z državljani slovenskega porekla na Koroškem ter novo kakovost odnosov med Avstrijo in Slovenijo. K sreči se značilnosti odnosov med državama ne kažejo zgolj skozi eno prireditev, je menil slovenski predsednik. Slovenski predsednik je slovensko-avstrijske odnose ocenil kot dobre in ob tem pripomnil, da je Avstrija v težkih trenutkih naredila veliko dobrega za Slovenijo, Menil je še, da motenj, ki jih v odnosih med državama povzročajo nekateri posamezniki, ne bi smeli pojmovati kot usodne.
Sampaio bo vnovič kandidiral
19. 10. 2000 00.00
Portugalski predsednik Jorge Sampaio je danes potrdil pričakovano vnovično kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo na Portugalskem 14. januarja prihodnje leto. Sampaio se tako poteguje za drugi petletni predsedniški mandat. "Kandidiram zato, ker želim nadaljevati s svojo politiko, ki temelji na republikanski etiki, na načelih pravičnosti in družbene enakopravnosti," je Sampaio pojasnil svojo odločitev.
Pogovori o sestavi vladne koalicije
19. 10. 2000 00.00
Pogovori o sestavi bodoče koalicije so se danes nadaljevali na najvišji ravni. Točno opoldne sta se na neznani lokaciji sestala predsednik liberalnih demokratov Janez Drnovšek in predsednik SLS+SKD Franc Zagožen. Po tem sestanku pa so se na neformalnem srečanju dobili še nekdanji in novi poslanci te stranke. Večina je proti vstopu stranke v vladno koalicijo.
Sojenje domnevnim Arkanovim morilcem
17. 10. 2000 00.00
Na beograjskem okrožnem sodišču se je danes začel proces proti domnevnim morilcem voditelja srbskih paravojaških enot Željka Ražnjatovića Arkana, ki je bil ubit 15. januarja letos v Beogradu.
Neposredne mandate dobilo 60 kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Seznam tistih, ki bodo prihodnja štiri leta sedeli v poslanskih klopeh nove velike dvorane državnega zbora, je sicer že znan, po oblikovanju nove vlade pa se bo najverjetneje še spremenil. Neposredne mandate je dobilo več kot šestdeset kandidatov.
SPS zahteva odstavitev Miloševića
17. 10. 2000 00.00
Skupina ustanoviteljev Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes zahtevala odstavitev Slobodana Miloševića s položaja predsednika stranke . Milošević ne more biti več predsednik SPS in njegovi najbližji sodelavci ne morejo več sodelovati pri vodenju stranke, je sporočila skupina, v kateri so nekdanji visoki predstavniki SPS, ki so bili izključeni iz stranke ali pa so izgubili položaj med preobrati v Miloševićevi politiki.
Koštunica Miloševića pred sodišče?
13. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zahodnim diplomatom povedal, da obstajajo resne možnosti, da bi njegovemu predhodniku Slobodanu Miloševiću sodili v ZR Jugoslaviji, v današnji izdaji piše ameriški časnik Washington Post.
Nekdanji premier obsojen
12. 10. 2000 00.00
Nekdanji indijski premier Narasimha Rao je bil danes obsojen na tri leta zaporne kazni in plačilo kazni v višini 100.000 rupij (2175 dolarjev) zaradi podkupovanja poslancev, ki so ga podprli na tajnem glasovanju julija 1993, s tem pa omogočili, da se je njegova vlada obdržala na oblasti. Enako kazen je sodišče izreklo tudi nekdanjemu ministru za notranje zadeve Buti Singhu.
Bajukova razlaga ni prepričala predsednika Kučana
12. 10. 2000 00.00
Predsednik Kučan je danes odgovoril na pismo premierja Bajuka. Ta je pred dnevi Kučanu pisno obrazložil, zakaj se je ponovno obrnil na Beneško komisijo. Kučan je v odgovoru Bajuku med drugim zapisal: "Vaše navedbe me niso prepričale. Vaše drugo obračanje na Beneško komisijo po razpisu volitev kaže dvom in nezaupanje v slovensko ustavnopravno ureditev in v državni zbor. Beneška komisija bi morala biti obveščena tudi o tem, da so trije nekdanji ustavni sodniki, ki soodločali o referendumu v zvezi z volilnim sistemom, danes ministri".
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Divac novi predsednik Partizana
11. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski košarkar Vlade Divac, ki si kruh trenutno služi v ameriškem Sacramentu, je bil izbran za novega predsednika beograjskega košarkarskega kluba Partizan. Klubska uprava je Divaca potrdila z veliko večino glasov in tako zamenjala dosedanjega predsednika Ivico Dačića, ki je bil zagret privrženec politike zdaj že nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Kwasniewski prepričljivo zmagal
09. 10. 2000 00.00
Dosedanji poljski predsednik Aleksander Kwasniewski je bil že v prvem krogu včerajšnjih predsedniških volitev vnovič izvoljen za predsednika države. Po podatkih, zbranih po preštetju glasovnic v 520 voliščih, je zbral 54,7 odstotka glasov. Po teh delnih izidih, ki jih je objavila poljska televizija TVP1, je nekdanji poljski zunanji minister Andrzej Olechowski s 17,6 odstotka glasov na drugem mestu. Na tretje mesto se je uvrstil vodja konservativnega zavezništva AWS-Solidarnost Marian Krzaklewski s 14,8 odstotka zbranih glasov. Kwasniewski je sinoči po zaprtju volišč dejal, da bo priključitev Poljske k EU prednostna naloga njegovega drugega petletnega predsedniškega mandata. Pri tem je poudaril, da ne govori le o gospodarski in politični dimenziji EU, temveč tudi o psihološki, saj se bodo morali Poljaki po njegovih besedah "pripraviti na novo igro".
Soočenje predstavnikov SDS in LDS
08. 10. 2000 00.00
V včerajšnjem, že 13. predvolilnem soočenju na POP TV, so poskušali ugotoviti programsko sorodnost in različnost obeh strank ter možnosti, da bi stranki po volitvah oblikovali koalicijo. SDS sta predstavljala predsednik stranke Janez Janša in minister za delo Miha Brejc, LDS pa predsednik stranke Janez Drnovšek in nekdanji minister za delo Tone Rop.
Putin praznuje 48. rojstni dan
07. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v rojstnem kraju Sankt Peterburgu danes praznoval svoj 48. rojstni dan, prvega, odkar je nastopil položaj predsednika. Putinu so ob tej priložnosti čestitali številni politiki, pa tudi stari znanci in sosedi. "Podaril bi mu prijeten večer s prijatelji, ki bi ga preživeli skupaj brez kravate in suknjiča," je za ruski časnik Komsomolska Pravda povedal Putinov nekdanji trener juda Anatolij Rahlin.
Jelcin v spominih pojasnjuje ozadje svojega odstopa
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin v svojih spominih pripoveduje o svojem nepričakovanem odstopu 31. decembra lani. Jelcin je dejal, da se je za odstop odločil sam in z velikim olajšanjem, saj je bil zelo utrujen, je zapisano v odlomkih iz njegovih spominov, ki jih je objavil ruski tisk. Edina oseba, ki je dva tedna pred Jelcinovim odstopom vedela zanj, je bil takratni premier in sedanji ruski predsednik Vladimir Putin, še piše v spominih. "Mislim, da nisem pripravljen na to, Boris Nikolajevič," je dva tedna pred Jelcinovim odstopom v pogovoru z njim dejal Putin, ki naj bi postal začasni predsednik. Od tega pogovora dalje je Jelcin s Putinom delil načrt o odstopu in predaji oblasti. V pogovoru za neki ruski tednik pa je Jelcin povedal, da njegova tretja in tudi "zadnja" knjiga spominov pripoveduje o iskanju močne politične osebnosti, ki bi ga lahko nasledila na mestu predsednika.
Cerar na pogrebu Trudeauja
04. 10. 2000 00.00
Državnih pogrebnih slovesnosti za nekdanjim dolgoletnim premierom Kanade Pierrom Trudeaujem v cerkvi Notre Dame v Montrealu se je med številnimi svetovnimi državniki in člani diplomatskega zbora udeležil tudi slovenski veleposlanik v Kanadi Božo Cerar.
Tožilka Del Pontejeva v BiH
03. 10. 2000 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je danes začela štiridnevni obisk v BiH, je sporočil tiskovni predstavnik ZN v Sarajevu.
Suhartov sin priznal krivdo
03. 10. 2000 00.00
Tommy, najmlajši sin nekdanjega indonezijskega predsednika Suharta, ki je bil zaradi korupcije obsojen na 18 mesecev zapora, je priznal krivdo in prosil predsednika za pomilostitev, je sporočil njegov odvetnik. Gre za prvega člana Suhartove družine, ki je priznal, da je kriv za podkupovalno afero.