nekdanji senator

Solana poziva k miru

22. 05. 2001 00.00

Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je pozno sinoči Izrael in Palestince pozval h končanju nasilja. Po pogovorih s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je Solana dejal, da Mitchellovo poročilo predstavlja pomemben korak za zaustavitev nasilja. Po njegovem mnenju obstaja sedaj nova priložnost za mir. Arafat pa je poudaril, da so Palestinci sprejeli Mitchellovo poročilo in da so sedaj palestinske avtonomne oblasti na poti k miru.

Izraelski napadi se nadaljujejo

21. 05. 2001 00.00

Izraelska vojska je tudi danes zjutraj napadla palestinska naselja v Gazi. V napadu helikopterjev in topništva je na mesto padlo pet raket, pri čemer je ena zadela tudi poslopje varnostih služb palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izstrelki izraelskih sil so zadeli tudi neko tovarno, deset hiš in knjižnico. Gre za prvi napad na civilne cilje od obnovitve izraelsko-palestinskih spopadov na območju pred osmimi meseci. V napadu so bile po navedbah palestinskih varnostnih služb ranjene štiri osebe. Do napadov je prišlo le nekaj ur pred obiskom visokega komisarja EU za zunanjo in varnostno politiko Solane, ki pričenja štiridnevni obisk na Bližnjem vzhodu.

Okrepitev spopadov v Gazi

15. 05. 2001 00.00

Palestinski demonstranti so se davi ob začetku palestinskega praznika, Dneva katastrofe, pri judovski naselbini Nezarim na območju Gaze spopadli z izraelskimi vojaki. Vojaki so na demonstrante streljali in metali solzivec ter poostrili varnostne ukrepe na celotnem območju zasedenih palestinskih ozemelj, saj računajo na povečanje nasilja ob palestinskem prazniku. Izraelska vojska je na območju Gaze ubili enega in ranila šest Palestincev. Obe strani incident pojasnjujeta različno, iz Hamasa pa so sporočili, da sta bila ubiti Palestinec in eden izmed ranjenih, pripadnika posebne straže šejka Janina, ustanovitelja Hamasa.

Palestinci ustrelili judovskega priseljenca

08. 05. 2001 00.00

Palestinski ostrostrelec je na Zahodnem bregu ustrelil židovskega priseljenca. Palestinska skupina Sile narodnega odpora, ki je povezana s Fatahom, je že prevzela odgovornost za umor. Število smrtnih žrtev se je tako od 28. septembra lani povzpelo že na 515. Le nekaj ur za tem so Izraelci z buldožerji vdrli na palestinsko ozemlje in uničili vodnjak.

Rupel v Washingtonu

29. 03. 2001 00.00

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je včeraj v zgradbi State Departmenta v Washingtonu sestal z ameriškim kolegom Colinom Powellom in takoj nato tudi s svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice. Po virih iz slovenske delegacije bo največ pozornosti namenjene predstavitvi slovenskega interesa za pridružitev zvezi NATO, pa tudi trenutnim razmeram na Balkanu.

Mitchellova komisija začela z delom

21. 03. 2001 00.00

Člani mednarodne komisije za ugotavljanje vzrokov za izbruh spopadov med Izraelci in Palestinci septembra lani so se danes na izraelskem zunanjem ministrstvu srečali z izraelskim ministrom brez listnice Dannyjem Navehom, pristojnim za stike s komisijo, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva. Predstavniki izraelskih oblasti so sinoči komisiji, ki jo vodi nekdanji ameriški senator George Mitchell, izročili dokument, ki vsebuje izraelska stališča glede palestinskega upora, ki je izbruhnil 28. septembra lani po obisku sedanjega izraelskega premiera Ariela Šarona na Tempeljskem griču v Jeruzalemu.

Sredstva za verske organizacije

26. 01. 2001 00.00

Ameriški predsednik George Bush načrtuje spremembe pri reševanju določenih socialnih težav, kar pa po mnenju nasprotnikov posega v ustavno določeno ločitev cerkve od države. Bush je na sestanku z washingtonskim nadškofom, kardinalom Theodorjem McCarrickom, napovedal, da bo kongresu predlagal zakonodajo, po kateri bi lahko verske dobrodelne organizacije, naj bodo krščanske, muslimanske, judovske ali kakšne druge, tekmovale za pridobitev proračunskega denarja pri izvajanju določenih programov, kot so izvenšolske dejavnosti za mladino, pomoč zapornikom in odvisnikom od mamil. Busheva napoved je v skladu z njegovim predvolilnim geslom o sočutnem konservativizmu ter željo po krčenju vladnih programov pomoči v prid zasebnim pobudam.

Na vidiku nova Clintonova afera

23. 01. 2001 00.00

Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v zadnjem valu predsedniških pomilostitev, preden se je poslovil od Bele hiše, podpisal tudi pomilostitev za milijarderja Marca Richa, ki je leta 1983 pobegnil v Švico, da bi se izognil sodnemu pregonu. Richa je na položaju državnega tožilca po uradni dolžnosti med drugim preganjal tudi sedanji newyorški župan Rudolph Giuliani, ki je Clintonovo pomilostitev označil za šokantno. Ameriški mediji zdaj ugibajo, če je za Clintonovo odločitvijo še kaj več kot le upoštevanje prošenj Richevega odvetnika Roberta Finka. Richeva nekdanja soproga Denise naj bi v zadnjih dveh letih Demokratski stranki namenila več kot pol milijona dolarjev.

Bush pripravlja nova imenovanja

28. 12. 2000 00.00

Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je novinarjem na Floridi, kjer preživlja božični dopust, dejal, da bo do konca tedna objavil še nekaj imen za kabinetne položaje v svoji novi administraciji. Med pomembnejšimi položaji, za katera Bush še ni objavil imen, so ministri za obrambo, izobraževanje, zdravstvo in socialo, energetiko, notranje zadeve, delo ter transport. Med temi je največja neznanka pomemben položaj ministra za obrambo, ki ga v demokratski administraciji Billa Clintona zaseda republikanec William Cohen. Že med povolilnim zapletom na Floridi se je govorilo, da je Bush pripravljen imenovati nekdanjega demokratskega senatorja iz Georgije Sama Nunna, vendar je ta delo v vladi odklonil.

O'Neill novi finančni minister

20. 12. 2000 00.00

Prihodnji ameriški predsednik George W. Bush je na današnji novinarski konferenci v Teksasu za finančnega ministra imenoval 65-letnega Paula O'Neilla, strokovnjaka za proračun, ki je sodeloval že v administracijah nekdanjih ameriških predsednikov Richarda Nixona in Geralda Forda. Danes naj bi Bush mlajši imenoval še tri člane svojega kabineta.

Več tisoč Palestincev na nogah

09. 12. 2000 00.00

Zaradi včerajšnjih, morda najhujših spopadih doslej, ki so zahtevali vsaj deset življenj, je Izrael sinoči blokiral vsa mesta na Zahodnem bregu. Prihajanje in odhajanje iz območja A bo tako za vse Palestince prepovedano, razen za humanitarne namene, so izjavili predstavniki izraelske vojske. Več tisoč Palestincev se je danes na Zahodnem bregu udeležilo pogreba sedmih Palestincev, med njimi štirih policistov, ki so bili ubiti v včerajšnjih spopadih. Trinajst palestinskih gibanj, med njimi tudi Hamas in Islamski džihad, je namreč Palestince pozvalo, naj med pogrebi pripravijo pohode in triurno stavko na Zahodnem bregu. Pogrebne sprevode so pripravili v mestih Janin in Betlehem ter v okolici Ramale, mestih pod palestinsko upravo, ki pa jih je sinoči izraelska vojska zaprla.

Resolucija ZN o Bližnjem vzhodu

02. 12. 2000 00.00

Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela šest resolucij, s katerimi izraža podporo Palestincem in obsoja izraelsko politiko. Države članice ZN v svojih resolucijah izražajo "globoko zaskrbljenost zaradi tragičnih dogodkov" na palestinskih avtonomnih ozemljih. V nemirih, ki so se začeli 28. septembra letos, se je s štirimi novimi žrtvami število mrtvih povzpelo že na 291. V resolucijah države poudarjajo potrebo po zagotovitvi "pravice do samoodločbe" Palestincev, od Izraela pa zahtevajo umik z leta 1967 zasedene Golanske planote in mirno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu. Le ZDA so se pridružile Izraelu pri glasovanju proti tej resoluciji.

Gore vztraja v boju za predsednika

30. 11. 2000 00.00

Potem ko so odvetniki demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora uvideli, da se bo njihova pritožba na potrjene rezultate predsedniških volitev na Floridi, pred okrožnim sodiščem v Tallahasseeju preveč zavlekla, je Gore odobril pritožbo na vrhovno sodišče Floride, katerega prosi, da mu znova pomaga v boju za zmago. Okrožni sodnik Sanders Sauls je v sredo zavrnil zahtevo demokratov po takojšnjem preštevanju spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade, zato bodo Gorovi odvetniki vrhovno sodišče Floride v četrtek pozvali, da prevzame nase preštevanje spornih glasovnic, ali pa Saulsu ukaže, da naj to čimprej stori okrožno sodišče.

Zaščitni zakon v italijanskem senatu

08. 10. 2000 00.00

Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.

Clintonova objavila seznam gostov

25. 09. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.

Kanadska "poroka leta" v Montrealu

15. 09. 2000 00.00

Hčerka nekdanjega kanadskega premiera Briana Mulroneyja se bo poročila s sinom glavnega urednika revije Harper's Magazine Lewisa Laphama, Andrewom. Na poroki, ki naj bi bila v soboto, bo veliko svetovno znanih osebnosti, kanadski tisk pa poroko ocenjuje kot poroko leta. 26-letna Caroline, edina hči nekdanjega premiera in najstarejša od njegovih štirih otrok, študira pravo na univerzi v New Yorku. Njen 28-letni zaročenec Andrew Lapham, ki je do lani delal v neki poslovni banki, je nedavno odprl lastno podjetje. Na poroko, ki bo potekala v neki cerkvi v četrti Westmount v Montrealu, je povabljenih več sto ljudi, med njimi tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush in jordanska kraljica Nur, vdova kralja Huseina. Ameriški senator Ted Kennedy je povabilo na poroko odklonil, ker naj bi se je udeležila tudi nekdanja britanska premiera Margaret Thatcher in John Major, kljub temu, da njuna udeležba še ni potrjena.

Zaključen drugi dan konvencije

02. 08. 2000 10.30

Ameriški republikanski senator John McCain, ki je na preliminarnih volitvah za predsednika ZDA izgubil proti Georgeu Bushu ml., je sinoči slednjemu na drugem dnevu konvencije republikancev izrekel podporo.

Zaključen prvi dan konvencije

01. 08. 2000 13.28

Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.

Senat brez odločitve o financiranju

17. 05. 2000 11.09

Ameriškemu senatu se sinoči ni uspelo dogovoriti o predlogu zakona, po katerem bi zagotovili denar za financiranje sodelovanja ameriških vojakov v mirovni operaciji na Kosovu.

McCain ostro napadel republikanske desničarje

29. 02. 2000 09.20

Senator iz Arizone John McCain je sinoči odkrito napadel predstavnike krščanske desnice v republikanski stranki in guvernerja Teksasa Geogra Busha mlajšega, ki je brez razmišljanja prejel njihovo pomoč v boju za nominacijo republikanske stranke na letošnjih predsedniških volitvah.

Demokratska debata kandidatov

22. 02. 2000 10.25

Kandidata Al Gore in Bill Bradley, ki se potegujeta za pridobitev nominacije demokratske stranke na predsedniških volitvah v ZDA, sta se po daljšem času pomerila pred televizijskimi kamerami v gledališču Appolo v newyorškem mestnem predelu Harlem. Zmagovalec sinočnje razprave je bil ameriški podpredsednik Al Gore, pa ne zato, ker bi se v debati izrazito bolje obnesel kot njegov nasprotnik, ampak zato, ker Bradley tudi tokrat ni uspel dokazati, da si nominacijo zasluži bolj kot trenutni podpredsednik ZDA.

Soočenje republikanskih kandidatov

16. 02. 2000 12.35

Predsedniški kandidati republikanske stranke guverner Teksasa George Bush ml., senator John McCain iz Arizone ter radijski voditelj in nekdanji veleposlanik ZDA v enem od odborov ZN Alan Keyes so se sinoči pomerili v eni najostrejših televizijskih debat pred primarnimi volitvami v Južni Karolini 19. februarja. Vsi trije kandidati so med debato izrekali svojo zvestobo konservativnim načelom, poleg tega pa so si bili edini le še v zavračanju politike in izkrivljanja resnice predsednika Billa Clintona. George Bush ml.in John McCain sta po javnomnenjskih anketah v tesnem dvoboju za zmago v Južni Karolini, ki bo imela precejšen vpliv na nadaljevanje kampanje, čeprav verjetno še ne odločilnega.

Dole zagotovil podporo Sloveniji

15. 02. 2000 20.29

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Washingtonu danes srečal z nekdanjim vodjo senatne večine in predsedniškim kandidatom Bobom Doleom, pogovoru pa se je pridružil tudi nekdanji republikanski senator Dan Coats. Rupel se je Dolu zahvalil za vso podporo, ki jo je nudil Sloveniji pri njenih prizadevanjih za vključitev v zvezo NATO in za izboljšanje bilateralnih odnosov med državama, obenem pa zaprosil za nadaljnjo podporo.

Minister Rupel z Dolom in Albrightovo

15. 02. 2000 09.15

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se bo danes v Washingtonu sestal z nekdanjim senatorjem in predsedniškim kandidatom Bobom Dolom, kasneje pa se bo na delovnem sestanku srečal tudi z državno sekretarko Madeleine Albright.

McCain premagal Busha

02. 02. 2000 10.00

Senator iz Arizone John McCain je na prvih ameriških primarnih volitvah za predsednika ZDA v državi New Hampshire dosegel prepričljivo zmagal pred vodilnim kandidatom republikanske stranke, guvernerjem Teksasa Georgem Bushom. Osvojil je 49 odstotkov glasov, medtem ko je Bush zbral 31 odstotkov glasov, Steve Forbes 13, Alan Keyes 6, Garry Bauer pa le odstotek. Rezultat med dvema demokratskima kandidatoma pa je bil tesen, saj je podpredsednik Al Gore dobil 52 odstotkov glasov, nekdanji senator Bill Bradley pa 47 odstotkov.

Na severnoriskih pogajanjih le razumevanje stališč

31. 10. 1999 10.13

Sprti strani na Severnem Irskem, katoliška Sinn Fein in protestantski unionisti, sta po pogajanjih o mirovnem procesu v Belfastu danes sporočili, da sedaj razumeta stališča nasprotne strani, vendar pa še nista pripravljeni spremeniti lastnih, da bi dosegli napredek v mirovnih pogajanjih. To je doslej edini rezultat osem tednov trajajočih pogajanj, ki jih je vodil nekdanji ameriški senator in posrednik George Mitchell.

Prvi televizijski volilni dvoboj: Gore in Bradley

28. 10. 1999 15.09

V prvem televizijskem soočenju za ameriške volitve leta 2000 sta sinoči po krajevnem času nastopila kandidata za predsedniško nominacijo ameriških demokratov, ameriški podpredsednik in nekdanji senator iz New Jerseya, Al Gore ter Bill Bradley.

Nadaljevanje severnoirskih pogovorov

24. 10. 1999 11.00

Na povabilo nekdanjega ameriškega senatorja in posrednika v severnoirskem mirovnem procesu Georgea Mitchella so se včeraj v Belfastu zbrali vodilni predstavniki probritanskih unionistov, republikanske stranke Sinn Fein, ki velja za politično krilo IRA, ter manjših strank.

Elizabeth Dole odstopila od predsedniške kampanje

20. 10. 1999 19.11

Elizabeth Dole, 63-letna soproga nekdanjega ameriškega senatorja Boba Dola, je danes sporočila, da se ne bo potegovala za republikansko kandidatko na predsedniških volitvah leta 2000. ker je ugotovila, da ji nikakor ne bo uspelo zbrati dovolj denarja za uspešno kosanje s teksaškim guvernerjem Georgem Bushom mlajšim.

Zaslišanje v ameriškem senatu

14. 10. 1999 13.29

V ameriškem senatu se bo začelo zaslišanje v zvezi z nepravilnostmi pri kandidaturi Atlante za olimpijske igre (OI) leta 1996.