nekje
Nezaželena oglasna pošta
30. 09. 2001 00.00
Pošta brez naslovnika je vse bolj priljubljen način, s katerim poskušajo podjetja priti do kupcev. V poštnih nabiralnikih se zato, poleg pisem, računov in časnikov v zadnjem času nabira vse več reklamnih letakov.
Osama poziva k sveti vojni
24. 09. 2001 00.00
Glavni osumljenec za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je muslimane v Pakistanu pozval k sveti vojni džihad. V pismu arabski televiziji je poudaril, da je afganistanski narod pripravljen na boj proti ZDA.
Priprave na povračilni napad
20. 09. 2001 00.00
ZDA se vse bolj intenzivno pripravljajo na povračilni napad na teroriste in tiste, ki jih podpirajo. 150 vojaških letal so že premestili v oporišča na območju Perzijskega zaliva.
Nato proti terorizmu?
12. 09. 2001 00.00
Nekdanji slovenski obrambni minister Janez Janša je pojasnil morebitne povračilne akcije ZDA in vlogo Nata v terorističnih napadih.
Število žrtev narašča
12. 09. 2001 00.00
Izpod ruševin popolnoma uničenega Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku naj bi do sedaj potegnili devet preživelih. Newyorške oblasti domnevajo, da sta stavbi pod seboj pokopali več tisoč ljudi, med katerimi naj bi bili tudi tuji državljani. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.
Eksplozije v Kabulu
12. 09. 2001 00.00
Odgovornost za nočni raketni napad na Kabul so prevzeli afganistanski uporniki, ki nasprotujejo vladajočim Talibanom.
Jugoslovani evropski prvaki
09. 09. 2001 00.00
Košarkarska reprezentanca ZR Jugoslavije je novi evropski prvak. V finalu prvenstva v Carigradu je premagala domačine z 78:69 (15:22, 38:40, 58:57).
Rupel na srečanju v Genvalu
10. 09. 2001 00.00
Neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU in njihovih kolegov iz držav kandidatk v Genvalu se udeležuje tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.
Šaron nasprotuje srečanju
07. 09. 2001 00.00
Izraelski premier Šaron je zunanjemu ministru Peresu omejil pooblastila za prihodnji teden načrtovane pogovore s palestinskim voditeljem Arafatom.
Mladića ni v ZRJ
05. 09. 2001 00.00
Srbski premier Zoran Đinđić je izjavil, da se nekdanji voditelj bosanskih Srbov Ratko Mladić, kljub nasprotnim trditvam haaške tožilke Carle del Ponte, ne nahaja v Jugoslaviji.
Samomorilski napad v Jeruzalemu
05. 09. 2001 00.00
V Jeruzalemu je bilo včeraj v samomorilskem napadu ranjenih petnajst ljudi. Napad je skoraj zasenčil priprave na srečanje Arafata in Peresa.
Za avtomobiloma ni sledi
30. 08. 2001 00.00
Podrobnosti o kraji luksuznih avtomobilov v Pomurju še vedno niso znane. Naš novinar Marjan Maučec se je pogovarjal z lastnikoma ukradenih dragocenosti.
Smrt padalca
14. 07. 2001 00.00
Pri učenju v skokih s padalom se je na letališču Lesce - Bled smrtno ponesrečil eden izmed padalcev. Pri padcu na tla je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, so povedali na kranjskem operativno-komunikacijskem centru. Sporočil so še, da je 41-letni Kamničan Zlatko R. po skoku iz letala odprl padalo, ki se je napolnilo z zrakom, vendar naj bi kmalu za tem iz doslej neznanega vzroka izgubil zavest.
General Ademi se bo predal
12. 07. 2001 00.00
Hrvaški general Rahim Ademi, ki se po mnenju hrvaških medijev nahaja na zapečateni in tajni obtožnici Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je nocoj v izjavi za hrvaško televizijo dejal, da se je pripravljen odzvati pozivu haaškega sodišča, ko ga bo dobil. V izjavi je poudaril, da obtožnice še ni videl oziroma dobil, temveč je o obtožbi izvedel iz medijev. Ademi, ki je trenutno na počitnicah, je izrazil obžalovanje, da mu je nekdanja hrvaška vlada leta 1998 prepovedala, da preiskovalcem haaškega sodišča poda izjavo o akciji Medački žep. Pred haaškim sodiščem naj bi ga branil zagrebški odvetnik Čedo Prodanović.
Izginile novinarske akreditacije
10. 07. 2001 00.00
Na skupščini Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) v Moskvi, kjer bodo konec tedna izvolili tudi novega predsednika te organizacije, je izginilo približno 200 novinarskih akreditacij. Kot je povedal generalni direktor MOK Francois Carrard, so akreditacije izginile nekje na poti med sedežem MOK v švicarski Lausanni in krajem srečanja v Moskvi. Zaradi varnostnih razlogov je moralo približno 1000 novinarjev vrniti svoje prepustnice in jih zamenjati za nove. Za zdaj še ni znano, ali so bili dokumenti ukradeni ali pa so se med prevozom izgubili.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Republika srbska za sodelovanje s Haagom
03. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.
Prvi krog privatizacije neuspešen
01. 07. 2001 00.00
Za pripojitev Pomurske banke k Novi ljubljanski banki je zmanjkal le odstotek glasov delničarskih glasov. Pripojitev v prvem krogu ni uspela in zdaj se marsikdo sprašuje, zakaj na glasovanju ni bilo predstavnikov državnih podjetij, Nafte Lendava in Elektra Maribor. Proti pa je seveda glasoval predstavnik Nacionalne finančne družbe.
V Makedoniji "ne vojna - ne mir"
30. 06. 2001 00.00
Kot je razmere v Makedoniji za 24 ur opisal novinar RTV Skopje Safet Biševac, je današnje stanje v kriznih regijah v Makedoniji nekje vmes: ne vojna - ne mir. Ponoči in v zgodnjih jutranjih urah je bilo na Šar Planini pri vasi Gajre blizu Tetova slišati močne detonacije iz artilerijskega orožja. Po uradnih informacijah so makedonske varnostne sile odgovarjale na napade albanskih upornikov.
Bush v Goeteburgu
14. 06. 2001 00.00
Goeteburg je v pričakovanju demonstrantov zasedlo na tisoče varnostnikov in policistov, a brez spopadov z razjarjenimi nesprotniki globalizma ni šlo. Protestniki nasprotujejo tako ameriškemu zavračanju okoljskega protokola iz Kjota, načrtom za vzpostavitev protiraketnega ščita in izvajanju smrtne kazni, kot tudi nekaterim evropskim temam in globalizaciji nasploh. Medtem pa je ameriški predsednik Bush poskušal voditelje Evropske unije prepričati, da varovanje okolja ogroža ameriško gospodarstvo.
Srečanje slovenskih umetnic
05. 06. 2001 00.00
V klubu Metropol v kavarni Transtroemer sta se srečali dve priznani slovenski umetnici, pisateljica Nina Kokelj in klovnesa, igralka, animatorka in režiserka Eva Škofič-Maurer. Kokljeva je spregovorila o svojem novem romanu Sviloprejka, Maurerjeva pa se je predstavila še kot režiserka, plesalka in pisateljica. Literarno-cirkusantski večer je vodil Igor Divjak.
Zmaga Colorada
01. 06. 2001 00.00
Hokejisti Colorada so po tretji tekmi finala severnoameriške lige NHL spet v prednosti pred branilci naslova, moštvom New Jerseyja. Colorado je v tretji tekmi slavil s 3:1, v zmagah pa je izid 2:1 za moštvo iz Denverja. Naslednja tekma bo v soboto znova v East Rutherfordu.
Služba za pobude meščanov
13. 05. 2001 00.00
Služba za pobude meščanov, ki je do februarja letos delovala pod nazivom služba za vloge in pritožbe, sicer pa spada pod oddelek za upravne, kadrovske in splošne zadeve Mestne občine Ljubljana (MOL), deluje že šesto leto. Služba naj bi vzpostavila pozitivnejši odnos med meščani in MOL, kot pravi vodja službe Janja Domitrovič, pa želijo v največji možni meri pomagati občanom pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo kot prebivalci glavnega mesta, tako pri problemih, ki jih zadevajo v življenjskem ali delovnem okolju. Neposrednih težav ljudi sicer ne rešujejo, ampak nanje v glavnem opozarjajo pristojne službe, njihova vloga pa je predvsem informativno-svetovalna. Do konca aprila letos se je nanje zaradi različnih težav pisno obrnilo približno 60 meščanov, več kot 150 se jih je oglasilo v eni od treh pisarn, ki delujejo v Ljubljani, poleg tega pa služba za pobude meščanov enkrat mesečno organizira tudi pogovore občanov z županjo Viko Potočnik.
Slovenija v Nato v drugem krogu
31. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ameriškim novinarjem in tujim dopisnikom v washingtonskem nacionalnem tiskovnem klubu (National Press Club) predstavil potek svojega obiska prestolnice ZDA in opisal prizadevanja za slovensko pridruževanje evro-atlantskim povezavam. Rupel je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija do leta 2004 tako članica EU kot zveze NATO, prav tako pa je prepričan, da bo Slovenija zanesljivo med povabljenimi kandidatkami, če bodo na vrhu NATO v Pragi leta 2002 sprejeli odločitev o nadaljnji širitvi zveze.
Katanec ima spet težave z mediji
29. 03. 2001 00.00
Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec nikoli ni imel posebej dobrega odnosa s slovenskimi mediji. Stvari so se v zadnjem času sicer nekoliko izboljšale, a očitno je prišlo do novega kratkega stika. Katanca so vznemirili očitki na njegovo potezo na POP TV, od katere je za nastop v oddaji zahteval 100.000 tolarjev honorarja, ki ga je nato podaril v dobrodelne namene.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Mir bodo najverjetneje uničili 23. marca
19. 03. 2001 00.00
Ruski center za nadzor vesoljskih poletov (TSOUP) je sporočil, da bodo Rusko vesoljsko postajo Mir uničili najverjetneje 23. marca. Operacijo, ki je bila sicer predvidena v noči s srede 21. marca na četrtek 22. marca, so preložili za 24 ur, saj se Mir Zemlji približuje počasneje, kot so predvidevali, so sporočili strokovnjaki TSOUP.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Ovira za Bushev davčni načrt
10. 03. 2001 00.00
Potem ko je predstavniški dom ameriškega kongresa po hitrem postopku, ki so ga demokrati imenovali kar po občasnem obnašanju teksaških govejih čred "stampedo", sprejel ključni del davčnega načrta predsednika Georga Busha, pa je ta v senatu trčil ob ograjo previdnosti, zavlačevanja in novih želja. "Obseg in doseg davčnega načrta bo določen v senatu," je dejal demokratski senator iz Odbora za finance Max Baucus. Tako demokratski kot republikanski voditelji v senatu so napovedali, da bo za oblikovanje predloga zakona o zmanjševanju davkov potrebno malce več časa, senatorji pa so davčni načrt medtem zasuli z več kot sto amandmaji.