nemški predsednik
'Marksistično-leninistična pot': Spremeniti moramo način ravnanja
03. 11. 2022 08.24
Nemški kancler Olaf Scholz je zapisal, da mora Berlin spremeniti način ravnanja s Kitajsko, medtem ko se država vrača k bolj odkrito "marksistično-leninistični" politični poti. V svojem članku za Politico in nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung je Scholz branil svoje potovanje na Kitajsko, vendar je poudaril, da bodo morala nemška podjetja sprejeti ukrepe za zmanjšanje "tveganih odvisnosti" v industrijskih dobavnih verigah, zlasti v smislu "najmodernejše tehnologije".
Nemčija z opozorilom: Beograd se mora odločiti, na čigavi strani je
01. 11. 2022 15.25
Nemčija je Srbijo posvarila pred poglabljanjem vezi z Rusijo in opozorila, da bi to lahko preprečilo njena prizadevanja za vstop v Evropsko unijo, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal neimenovani vir v nemški vladi. Ob tem je omenjal zapletene odnose s Srbijo, ki so včasih svetli, včasih pa temni. "Odnosi Srbije z Rusijo so zagotovo del senc," je dejal in dodal, da je čas, da srbski predsednik Aleksandar Vučić izbere stran.
Macron in Scholz gladita napetosti: 'Nemčija in Francija stojita tesno skupaj'
26. 10. 2022 19.13
Francoski predsednik Emmanuel Macron je na delovnem kosilu v Elizejski palači gostil nemškega kanclerja Olafa Scholza. Srečanje, po katerem voditelja nista dajala izjav, naj bi zgladilo napetosti, ki so se v zadnjem času pojavile v odnosih med državama.
Sunak tudi uradno britanski premier: 'Skupaj lahko dosežemo neverjetne stvari'
25. 10. 2022 06.44
Rishi Sunak je po srečanju s kraljem Karlom III. tudi uradno postal 57. predsednik vlade Združenega kraljestva. Kralj ga je povabil k sestavi vlade. Sunak je sicer tretji premier Velike Britanije v letošnjem letu, funkcijo pa prevzema kot najmlajši premier v zadnjih dveh stoletjih. "Zgradil bom vlado, ki bo predstavljala najboljše iz naše stranke," je dejal. Evropska komisija ga je pozvala k spoštovanju dogovorov z EU, sklenjenih po brexitu, zlasti severnoirskega protokola. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski mu je čestital, iz Moskve pa so sporočili, da se tudi pod njegovim vodstvom ne nadejajo izboljšanja odnosov med Veliko Britanijo in Rusijo.
Zaloge orožja usihajo, države na razpotju: lastna obramba ali pomoč Ukrajini?
25. 10. 2022 07.55
Evropa se sooča s pomanjkanjem orožja, kar pa bi lahko zaveznice Ukrajine prisililo v sprejemanje nekaterih težkih odločitev. Na tehtnico bodo morda namreč morale postaviti podporo Kijevu in tudi lastno varnost, saj bi lahko v prihodnosti tudi same postale tarča ruskih napadov. V težavah bi se tako lahko znašle Estonija, Norveška, Češka, pa tudi Slovenija, ki so Ukrajini poslale veliko količino zalog svojega orožja, poroča AP News. Ljubljana je namreč Kijevu namenila kar 40 odstotkov svojih tankov.
'Ljudje ne morejo pokriti stroškov goriva in hrane'
24. 10. 2022 11.20
V šestih nemških mestih se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so zahtevali pravičnejšo porazdelitev vladnih sredstev za prihajajoče visoke cene energije in življenjskih stroškov ter hitrejši prehod od fosilnih goriv. Protestov se je skupno udeležilo okoli 24.000 ljudi, samo v Berlinu naj bi se jih je denimo zbralo okoli 6000. Protesti so potekali pod geslom "Skupaj skozi krizo - zagotovite socialno varnost in končajte odvisnost od fosilnih goriv". Poleg nemških mest, se protesti odvijajo tudi po drugih evropskih mestih, vsi z istim namenom.
Golob: Imeli smo slavje, cene plina po dogovoru padle za več kot 10 odstotkov
21. 10. 2022 06.04
Voditelji EU so na zasedanju v Bruslju vendarle dosegli dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Med drugim so se zavzeli za uvedbo začasnega dinamičnega cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom. Izkupiček pogovorov predstavlja velikanski korak naprej, je ob prihodu na drugi dan zasedanja povedal slovenski premier Robert Golob. Nemški kancler Olaf Scholz je po dogovoru izrazil zadovoljstvo. "Stopili smo skupaj," je dejal glede načrta za omejevanje nihanja cen plina. Madžarska pa si je, po besedah premierja Viktorja Orbana, izpogajala izjemo glede omejitev cen plina.
Vrh EU neuradno zbližal stališča o soočenju z energetsko draginjo
20. 10. 2022 06.26
Voditelji držav članic EU so v Bruslju po neuradnih informacijah nekoliko zbližali stališča o nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Zaenkrat so sicer opravili zgolj prvi krog razprave, v katerem se je pokazalo, da so članice razdeljene na tri tabore. 16 držav naj bi podpiralo uvedbo dinamične kapice za omejitev špekulativnih dvigov cen na plinskem trgu in uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. V razpravi pa se je pokazalo, da poleg tega tabora, ki je pripravljen tudi nekoliko popustiti pri omejevanju cen plina, obstajata še dva. Južne članice si želijo predvsem več možnosti za financiranje ukrepov za soočanje z draginjo, Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Danska pa medtem vztrajajo pri nasprotovanju omejevanju cen.
Pahor nemškemu predsedniku podelil najvišje državno odlikovanje
13. 10. 2022 15.20
Predsednik republike Borut Pahor je v okviru uradnega obiska v Nemčiji svojemu nemškemu kolegu Frank-Walterju Steinmeierju podelil najvišje slovensko državno odlikovanje za osebne zasluge za poglobitev vsestranskih odnosov med Slovenijo in Nemčijo, so sporočili iz Pahorjevega urada.
'Ljubezniva, srčna, sočutna, empatična, rahločutna, pogumna'
13. 10. 2022 06.00
Kdo je Sabina Senčar? 52-letna ginekologinja, mama treh otrok, ki v kandidaturo odhaja z enim samim namenom, je povedala njena dolgoletna prijateljica Rebeka Arluck. "Pomagati želi ljudem."
IMF: 'Povečuje se tveganje za recesijo'
11. 10. 2022 07.24
Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva in predsednik Svetovne banke David Malpass sta na začetku letnih zasedanj mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu opozorila na nevarnost svetovne recesije. V poročilu o svetovnih gospodarskih obetih je IMF napoved za svetovno gospodarsko rast za letos ohranil pri 3,2 odstotka. Za leto 2023 jo je znižal za 0,2 odstotne točke na 2,7 odstotka, ob tem pa posvaril pred morebitnim vnovičnim znižanjem.
Po raketnih napadih na več mest Ukrajina začasno ustavila izvoz elektrike v EU
10. 10. 2022 07.35
Zgodaj zjutraj so v središču ukrajinske prestolnice odjeknile štiri eksplozije, sirene za zračni napad so odzvanjale več ur. O eksplozijah medtem poročajo še iz številnih drugih mest, prav tako pa so že več dni pod udarom tudi v Zaporožju. Ukrajina bo po ruskem obstreljevanju več mest, da bi stabilizirala lasten energetski sistem, začasno ustavila izvoz električne energije v EU. Hkrati Ukrajina obljublja, da se bo maščevala za ruske raketne napade, mednarodna skupnost pa je ruske napade ostro obsodila. Nemčija je medtem Ukrajini dostavila prvega od štirih sistemov zračne obrambe IRIS-T SLM.
Putinovih 70
07. 10. 2022 07.36
Danes praznuje Vladimir Putin. Ruski voditelj, za del sveta osovražen, del pa mu želi, da bi živel (in vladal) še enkrat toliko časa. Prehodil je pot od obveščevalca preko birokrata na lokalni ravni do najvišjega položaja v državi. Putin je na oblasti že 23 let in že skoraj tako dolgo s svojimi potezami dela sive lase zahodnemu svetu oziroma svojim tamkajšnjim kolegom. Njegove lastnosti, kot so odločnost pri doseganju zastavljenih ciljev, nepopustljivost in želja po prevladi, v nekaterih vzbujajo občudovanje, v drugih pa strah, da bo odšel v velikem slogu, če bo kdaj stisnjen v kot. V smislu, da bo takrat pritisnil na zloglasni "rdeči gumb".
Zelenski: Naslednji teden bo v Donbasu viselo še več ukrajinskih zastav
02. 10. 2022 08.46
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zagotovil, da bo ukrajinska vojska v naslednjem tednu dni na vzhodu države ponovno prevzela nadzor nad še več območji. Njeni vojaki so nazadnje iz rok ruske vojske iztrgali mesto Liman v regiji Doneck, ki si jo sicer Rusija po v petek razglašeni priključitvi lasti kot del svojega ozemlja. Medtem pa je Ukrajino nepričakovano obiskala nemška obrambna ministrica in obljubila, da bo Nemčija Ukrajini v nekaj dneh dostavila najsodobnejši sistem zračne obrambe.
Iz poškodovanih plinovodov ušla že več kot polovica plina
28. 09. 2022 11.01
Več kot polovica plina je že ušla iz plinovodov Severni tok 1 in 2, ki sta ju v ponedeljek prizadeli še nepojasnjeni detonaciji, je sporočila danska agencija za energijo. Po izračunih agencije se bosta ob nespremenjenih razmerah plinovoda izpraznila do nedelje, pri čemer pa bo v ozračje ušla velika količina toplogrednih plinov. Evropski voditelji so medtem prepričani, da je uhajanje plina na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju posledica ciljno usmerjenih napadov. Kdo stoji za njimi, ni jasno. Zahod je s prstom hitro pokazal na Rusijo, ki je vse obtožbe zavrnila in jih označila za "neumne in absurdne".
Prvi mož Plinovodov: Nacionalizacija je dobra popotnica za stabilno delovanje
28. 09. 2022 06.14
Glavni direktor družbe Plinovodi in predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc je zagotovil, da bo plina čez zimo dovolj. Odzval se je tudi na vladne napovedi o morebitni nacionalizaciji Geoplina. Eberlinc meni, da sta dokapitalizacija in nacionalizacija dobra strateška rešitev v primerih, ko se nacionalni ponudnik plina znajde v "motnjah", kot je na primer nespoštovanje dobavnih pogodb.
Odgovornost za poplavni val leta 2012 pripisali avstrijski družbi
26. 09. 2022 16.49
V obravnavah odškodninskih tožb proti avstrijski družbi Verbund zaradi poplavljanja reke Drave novembra 2012 je prišlo do preboja. Okrajno sodišče v Mariboru je z vmesno sodbo odgovornost za poplavni val pripisalo Verbundu. Sodba, ki je po besedah odvetnice Magde Vraničar prva v vrsti tožb proti Verbundu, še ni pravnomočna.
'Italijanski prijatelj': Krediti so ga zasvojili, nacionalizem zmedel, mafija ugrabila
26. 09. 2022 13.02
Evropa je nov teden začela ob precej razgretem ozračju. Čeprav je bil pričakovan, razplet volitev v Italiji po Evropi dviguje prah in vzbuja nelagodje. Giorgia Meloni svojih stališč ne skriva, zato je vprašanje, kako bo odslej potekalo sodelovanje s to državo, ključno. Še posebej v času, ko je enotnost povezave nujna na najbolj bistvenih vprašanjih – od odnosa do Vladimirja Putina do ekonomskih izzivov. Prav slednji pa naj bi v prihodnjih mesecih politiko postavili v še bolj zapleten položaj, kjer bo usklajevanje političnih in oportunističnih interesov še težje.
Putin odredil delno mobilizacijo rezervistov, v več mestih protesti
21. 09. 2022 08.17
Ruski predsednik Vladimir Putin je prvič po začetku invazije nagovoril rusko javnost. Kot je poudaril, je cilj Rusije osvoboditev Donbasa, ob tem pa je podprl izvedbo referendumov v ukrajinskih regijah pod ruskim nadzorom. Za te namene je odredil delno vojaško mobilizacijo. Oblasti so že vročile napovedanih 300.000 pozivov, v nekaterih ruskih mestih pa potekajo protesti in aretacije. Pridržali naj bi več kot 1000 ljudi. Kitajska je medtem obe strani pozvala k zaustavitvi ognja, spoštovanju ozemeljske celovitosti držav in tudi varnostnih interesov obeh strani.
Guterres: Prihaja zima globalnega nezadovoljstva
20. 09. 2022 17.25
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob otvoritvi splošne razprave svetovnih voditeljev na 77. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku opozoril, da se zaradi naraščanja cen, podnebnih sprememb in spopadov na obzorju kaže "zima globalnega nezadovoljstva". Po Guterresovem mnenju je edina rešitev za prihajajoče izzive sodelovanje.
Eskalacija vojne: referendumi na zasedenih ozemljih, mobilizacija v Rusiji?
20. 09. 2022 14.54
Po zadnjih uspehih ukrajinskih enot na harkovskem območju bi lahko sledila dodatna eskalacija vojne. Separatistične vlade v luganski, donecki, zaporoški in hersonski oblasti so napovedale izvedbo referendumov na okupiranih območjih Ukrajine o priključitvi Rusiji. Referendumi bodo po napovedih potekali med 23. in 27. septembrom. V primeru izglasovanja priključitve Rusiji bi ta lahko razširila svoje delovanje onkraj omejitev t. i. posebne vojaške operacije, saj bi vsak napad na okupirano območje razumela kot napad na Rusijo. Duma je medtem sprejela zakon, ki uvaja pojme mobilizacija in vojno stanje v kazenski zakonik, predvideva pa tudi ostre kazni za ropanje in prostovoljno predajo.
Kraljico v ožjem krogu družine pokopali, zdaj leži ob svojem soprogu, starših in sestri
19. 09. 2022 06.24
V Združenem kraljestvu so se poslovili od priljubljene kraljice Elizabete II. Osrednji obred je potekal v Westminstrski opatiji, kjer se je zbralo okoli 2200 gostov, med drugim več sto tujih voditeljev, drugih visokih predstavnikov in članov kraljeve družine. Pogrebni sprevod je nato pot nadaljeval po središču Londona, od tam pa so kraljičino krsto z vozilom odpeljali v Windsor, kjer je potekal drugi del pogrebne slovesnosti in kjer so kraljico spustili v družinsko grobnico. Zvečer pa so jo tudi pokopali, preminula kraljica tako leži ob svojem soprogu, starših in sestri. Glede na ocene naj bi si pogrebne slovesnosti prek televizijskih prenosov ogledalo več milijard ljudi.
Pogreb kraljice Elizabete II.: kdo je bil na zgodovinskem dogodku?
19. 09. 2022 11.22
Pogreb kraljice Elizabete II. tudi s seznamom povabljenih gostov potrjuje, za kako zgodovinski dogodek gre. Od pokojne najdlje vladajoče angleške monarhinje se je namreč v živo poslovilo okoli 500 svetovnih voditeljev in drugih pomembnih posameznikov.
Kateri monarhi in voditelji se bodo udeležili kraljičinega pogreba?
17. 09. 2022 18.00
Na ponedeljkovem pogrebu britanske kraljice Elizabete II. se bo v Londonu zbrala (morda doslej) največja kraljeva smetana v tem stoletju. Z Bližnjega vzhoda in Azije naj bi prispeli vladajoči monarhi, prestolonasledniki in kraljeve družine, vendar so prav člani evropskih kraljevih hiš tisti, ki so bili v posebej tesnem odnosu z Njenim veličanstvom, nekateri kot prijatelji in mnogi kot sorodniki. Poleg monarhov je prisotnost skoraj obvezna za voditelje svetovnih držav. Kdo se bo torej udeležil pogreba in v kakšnem sorodstvenem razmerju je s kraljico Elizabeto II.?
Gre za racionalno odločitev ali nazadovanje Slovenske vojske?
16. 09. 2022 19.58
Odločitev Golobove vlade, da odstopi od nakupa nemških boxerjev, sproža različne odzive. Predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor opozarja, da bi zastoji pri oblikovanju zmogljivosti vojske pomenili tveganje, zato pričakuje hitre in prepričljive alternativne rešitve. Poznavalci so neenotni. Nekateri ocenjujejo, da oblast vojsko vrača več let v preteklost, drugi pa pravijo, da gre za racionalno odločitev, ker naj bi imel posel nepredvidljive finančne posledice.
Državniki na kraljičin pogreb z avtobusi
15. 09. 2022 06.00
Na pogrebu kraljice Elizabete II. bodo veljala stroga pravila. Tudi za najvišje goste. Zaprosili so jih, naj, če je le mogoče, prispejo z rednimi linijami in ne z zasebnimi letali. Prepovedali so jim vožnjo s helikopterji, na posebnem parkirišču pa bodo morali pustiti tudi avtomobile. Na pogreb jih bodo namreč peljali z avtobusi.
Predsednik Pahor se bo udeležil pogreba kraljice Elizabete II.
14. 09. 2022 10.01
Predsednik Pahor se bo udeležil pogrebnih slovesnosti kraljice Elizabete II. v Londonu. V času pogreba bo pred predsedniško palačo zastava spuščena na pol droga, so sporočili z Urada predsednika republike.
V Sloveniji manjka od 3000 do 3800 voznikov tovornih vozil in avtobusov
09. 09. 2022 16.30
Sektor cestnih prevozov se sooča z drastičnim pomanjkanjem voznikov tovornih vozil in avtobusov. Gre za globalen problem, o katerem poročajo tudi iz drugih držav. Letos naj bi se pomanjkanje voznikov povečalo za kar 40 odstotkov, 70.000 voznikov manjka v Romuniji, po 80.000 na Poljskem in v Nemčiji, od 3000 do 3800 pa v Sloveniji. Zaskrbljujoč je po mnenju obeh sekcij tudi podatek, da je povprečna starost voznikov v Evropi 50 let.
Izrazi sožalja prihajajo z vsega sveta, oglasila sta se tudi Putin in Zelenski
08. 09. 2022 20.01
Na smrt britanske kraljice Elizabete II., ki se je poslovila po več kot 70 letih na prestolu, so se kmalu po objavi vesti odzvali številni slovenski politiki. "V svojem imenu, v imenu Republike Slovenije in vseh naših ljudi izražam globoko žalost in sožalje ob smrti kraljice Elizabete II. Vladala je Združenemu kraljestvu, a je pripadala celemu svetu," je sporočil predsednik Borut Pahor. Sožalje je izrazilo več slovenskih evropskih poslancev, vrstijo se odzivi iz tujine. Oglasila pa sta se tudi predsednika držav v vojni - ukrajinski Volodimir Zelenski in ruski Vladimir Putin.
Evropska komisija predlaga uvedbo cenovne kapice za ruski plin
07. 09. 2022 11.35
Na evropskem političnem parketu se odvijajo številne razprave, kako zajeziti naraščajoče cene plina. Evropska komisija bo predlagala uvedbo cenovne kapice za ruski plin. Obenem je napovedala omejitev prihodkov podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina. O teh ukrepih bodo v petek razpravljali ministri za energetiko. Nemčija je do predloga skeptična, saj jo skrbi, da bi odločitev sprožila povratne ukrepe Rusije.