nemški predsednik
Schroeder naj bi bil novi predsednik SPD; Eichel finančni minister
12. 03. 1999 14.50
Nemški kancler Gerhard Schroeder naj bi postal novi predsednik Socialdemokratske stranke (SPD), so se, kot je dejal ministrski predsednik Spodnje Saške Gerhard Glogowski, danes dogovorili v predsedstvu SPD.
Scharping predsednik SPE
02. 03. 1999 17.30
Rudolfa Scharpinga so na sklepni dan četrtega kongresa Stranke evropskih socialdemokratov (SPE) znova izvolili za njenega predsednika.
Kongres Stranke evropskih socialdemokratov v Milanu
28. 02. 1999 11.00
Enajst predsednikov vlad in 500 strankarskih delegatov iz vse Evrope se bo v ponedeljek in torek sestali v Milanu na četrtem kongresu Stranke evropskih socialdemokratov (SPE), na katerem naj bi določili politično strategijo za evropske parlamentarne volitve, 13. junija.
Na neformalnem vrhu EU še brez dogovora o financiranju
26. 02. 1999 17.08
Predsedniki držav in vlad petnajsterice na prvem, dopoldanskem delovnem srečanju v okviru neformalnega vrhunskega zasedanja v Petersbergu blizu Berlina niso dosegli napredka pri vprašanju reforme financiranja Evropske unije, se je izvedelo iz španskega diplomatskega vira.
Mednarodna nagrada Katalonije za Doris Lessing
26. 02. 1999 16.15
Britanska pisateljica Doris Lessing bo letos prejela mednarodno nagrado Katalonije. Ugledna nagrada, ki jo podeljuje vlada te avtonomne pokrajine na severovzhodu Španije, je vredna 153.000 mark. Kot je sporočila žirija v Barceloni, naj bi se z nagrado poklonili pisateljičinemu celotnemu delu in njenim prizadevanjem na socialnem področju. 79-letna Lessingova je bila rojena v Perziji, odraščala v takratni Rodeziji (sedanji Zimbabve), sedaj pa živi v Veliki Britaniji.
Novi predsednik uprave Elana je Vladimir Šelebaj
25. 02. 1999 17.57
Nadzorni odbor Elana je na seji v torek, 23. februarja, zamenjal upravo Elana in za novega predsednika uprave imenoval Vladimirja Šelebaja, so danes sporočili iz urada za odnose z javnostmi Privredne banke Zagreb (PBZ).
Demonstracije kmetov pred zasedanjem kmetijskih ministrov EU
22. 02. 1999 16.21
V Bruslju se je na velikih demonstracijah ob strogih varnostnih ukrepih danes zbralo več tisoč kmetov, ki protestirajo proti nižjim prihodkom, ki jih bo v Evropski uniji po pričakovanjih prinesla kmetijska reforma. Več kot 5000 policistov je že v zgodnjih jutranjih urah zaprlo celotno ''evro-četrt'', v kateri bodo kmetijski ministri držav članic EU razpravljali o kmetijski reformi.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
17. 02. 1999 14.11
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog ta petek, 19. februarja, ob 15. uri odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. V uradni program so bili povabljeni tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.
Srečanje Chiraca in Schroederja v Marlenheimu
10. 02. 1999 09.45
Francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schroeder, ki sta se sinoči srečala na neformalni večerji v Marlenheimu, sta med pogovori največ pozornosti namenila krizi na Kosovu. Ob tem sta poudarila, da imata državi v zvezi z reševanjem kosovskega vprašanja enake poglede, kar naj bi po Schroederjevih besedah prispevalo k ''ohranjanju pritiska na sprti strani, da dosežeta sporazum''. Chirac in Schroeder sta se prav tako pogovarjala o Agendi 2000 in ob tem izrazila pripravljenost, da Evropska unija sporazum o notranji reformi doseže do vrha petnajsterice, ki bo konec marca v Berlinu. Francoski predsednik in nemški kancler sta se dotaknila tudi drugih mednarodnih vprašanj - razmer na Bližnjem vzhodu in v Iraku, odnosov med EU in Rusijo, krepitvi mednarodnega finančnega sistema - in ob tem ugotovila, da imata Francija in Nemčija do vseh vprašanj ''zelo podobna stališča''.
Presednik države, zunanji minister in nadškof na slovesnosti v Aachnu
31. 01. 1999 10.37
Slovenski predsednik Milan Kučan, zunanji minister Boris Frlec in nadškof Franc Rode se danes v Aachnu kot častni člani udeležujejo slovesne ustanovitvene skupščine svetovalnega sveta (kuratorija) Evropske fundacije za aachensko katedralo, ki bo leta 2000 praznovala 1200-letnico posvetitve. Na slovesnosti se je zbralo kar šest predsednikov evropskih držav, poleg slovenskega Milana Kučana in nemškega Romana Herzoga tudi madžarski, romunski, makedonski in bolgarski ter približno 70 častnih članov fundacije.
Začetek Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu
29. 01. 1999 08.26
Nemški predsednik Roman Herzog je ob začetku Svetovnega gospodarskega foruma včeraj v Davosu pozval k boljši koordinaciji gospodarske politike v vodilnih industrijskih državah ter k socialni odgovornosti podjetnikov in politikov.
Mandela se počuti tako močnega, da bi se lahko boril proti Tysonu
28. 01. 1999 16.27
Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je dejal, da se pri osemdestih počuti dovolj močnega, da bi se lahko boril proti Tysonu. V intervjuju, ki ga je dal za nemški časopis Bild, je dejal, da trenira vsak dan. Po njegovem bi v ringu dlje zdržal s Tysonom kot z južnoafriškim boksarjem Fransom Botho.
Predsednik Kučan sprejel nemško veleposlanico
20. 01. 1999 17.26
Predsdenik Milan Kučan je na delovni pogovor sprejel nemško veleposlanico v Sloveniji Heike Zenker. Veleposlanica je za sprejem zaprosila z namenom, da predsednika Kučana seznani s prednostnimi nalogami, ki si jih je Nemčija zadala v času svojega predsedovanja Evropski uniji, so sporočili iz urada predsednika republike.
UEFA grozi z izstopom iz FIFA
15. 01. 1999 15.19
Glavni sekretar Evropske nogometne zveze (UEFA) Gerhard Aiger je zagrozil, da se bo UEFA odcepila od Svetovne nogometne organizacije (FIFA), če bo predsednik FIFA Sepp Blatter še naprej vztrajal pri predlogu o organiziranju svetovnega nogometnega prvenstva vsaki dve leti.
Herzog o problematiki nemških prispevkov v EU in sprejemu Turčije
03. 01. 1999 11.31
Nemški predsednik Roman Herzog se je pridružil zahtevi po znižanju nemških prispevkov v blagajno Evropske unije. ''Visok nemški neto prispevek je zares politična težava. Zaželeno bi bilo, da glede tega vprašanja dosežemo napredek,'' je dejal Herzog za časnik Bild am Sonntag. Nemški predsednik je obenem tudi navedel štiri pogoje za sprejem Turčije v EU.
Weimar - nova evropska prestolnica kulture
01. 01. 1999 15.19
Več tisočglava množica je v noči s četrtka na petek poleg novega leta obeležila tudi prenos naslova evropske kulturne prestolnice 1999 na nemško mesto Weimar. Prebivalci Weimarja in obiskovalci so dogodek obeležili na prostem z ognjemetom, ki je sledil predstavi francoske poulične gledališke skupine Premični človek. Le nekaj ur pred polnočjo pa je Weimar postal prvo mesto iz nekdanje Nemške demokratične republike (DDR), v katerem so odprli muzej sodobne umetnosti. Muzej hrani zbirko 120 del galerista Paula Maenza. Uradne slovesnosti letošnje kulturne prestolnice pa bodo počakale do 19. februarja, ko bo prireditev otvoril nemški predsednik Roman Herzog.
Tony Blair, ''najpomembnejši človek Evrope''
30. 12. 1998 08.31
Britanski premier Tony Blair je po rezultatih ankete, ki jo je med uglednimi Evropejci izvedel londonski Independent, trenutno ''najpomembnejša osebnost'' na stari celini. Londonski časopis je anketiral 200 uglednih evropskih osebnosti in na podlagi njihovih odgovorov izdelal seznam 25 ''najvplivnejših in najpomembnejših''. Avtorji ankete priznavajo, da je Blairovo prvo mesto pravo presenečenje, saj se britanskemu premieru na evropski politični sceni še ni uspelo uveljaviti kot vodilni evropski osebnosti. Na drugem mestu med pomembneži je pristal Wim Duisenberg, šef Evropske centralne banke, na tretjem pa nemški kancler Gerhard Schroeder. V prvi deseterici nato sledijo še papež Janez Pavel II, bivši nemški kancler Helmut Kohl, bivši evropski komisar Jacques Delors, nemški minister za finance Oscar Lafontaine, predsednik nemške Bundesbanke Hans Titmaier in češki predsednik Vaclav Havel. Na zadnje, petindvajseto mesto se je uvrstil violonist Jehudi Menjuhin, ki je v Britaniji dobil naslov lorda. V klubu pomembnih so tudi tri ženske - komisarka Združenih narodov za človekove pravice in bivša predsednica Irske Mary Robinson, evropska komisarka Emma Bonino in generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije Gro Harlem Bruntland. Med najpomembnejše ljudi za Evropo sta se uvrstila tudi dva Američana - predsednik Bill Clinton na 18. mestu in lastnik Microsofta Bill Gates na 19. mestu. Med Rusi se je na lestvico uvrstil le bivši predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, in sicer na 16. mesto.
Odmevi na napad ZDA in VB na Irak
17. 12. 1998 09.27
Ruski predsednik Boris Jelcin je ostro obsodil letalske napade na Irak in zahteval takojšnjo ustavitev nasilja. V sporočilu za javnost, ki ga je danes objavil Kremelj, je Jelcin poudaril, da sta Washington in London z napadi ''grobo kršila'' Listino Združenin narodov ter načela mednarodnega prava. Letalske napade na Irak je obsodila tudi Kitajska, ki je prav tako zahtevala takojšnjo ustavitev vojaške akcije. Kitajski veleposlanik Qin Huasun pri Združenih narodih v New Yorku je izjavil, da ''ni opravičila za uporabo nasilja proti Iraku''.
Fischer na turneji po EU
14. 12. 1998 12.13
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je danes začel turnejo po prestolnicah držav Evropske unije, med katero bo predstavil program nemškega predsedovanja uniji v prvi polovici prihodnjega leta. Dopoldan je obiskal Atene, od koder je že odpotoval v Haag, popoldan pa ga pričakujejo v Bruslju, kjer bo nemški program predstavil na novinarski konferenci.
Herzog na obisku pri Blairu
03. 12. 1998 17.21
Nemški predsednik Roman Herzog se je danes v Londonu sestal na pogovorih z britanskim premierom Tonyjem Blairom.
Jelcin in Scroeder za dobre odnose med državama
17. 11. 1998 12.36
Ruski predsednik Boris Jelcin, je ob današnjem srečanju z novim nemškim kanclerjem Gerhardom Schroederjem v Moskvi poudaril, da morajo odnosi med Rusijo in Nemčijo ostati tako dobri kot so bili prej.
Herzog za nadaljevanje mirovnega procesa
17. 11. 1998 11.46
Nemški predsednik Roman Herzog je po pogovorih z izraelskim ministrskim predsednikom Benjaminom Netanjahujem danes v Jeruzalemu dejal, da upa, da se bo bližnjevzhodni mirovni proces kljub najnovejšim napetostim med Izraelom in Palestinci nadaljeval.
Herzog na obisku v Izraelu
16. 11. 1998 11.45
Nemški predsednik Roman Herzog se je med svojim drugim uradnim obiskom v Izraelu zavzel za večji evropski vpliv na bližnjevzhodni mirovni proces. Herzog, ki je danes prispel v Izrael, bo v torek najprej odpotoval na Palestinska avtonomna ozemlja, nato pa še v Jordanijo.
Predsednik Jelcin se dobro počuti
05. 11. 1998 16.39
Ruski predsednik Boris Jelcin, ki zaradi splošne oslabelosti okreva ob Črnem morju, se počuti dobro, je danes za moskovski radio povedal predsednikov tiskovni predstavnik Dimitrij Jakuškin.
Schroeder odpotoval na obisk na Poljskem
05. 11. 1998 10.58
Novi nemški ministrski predsednik Gerhard Schroeder je danes odpotoval na Poljsko na svoj drugi mednarodni obisk po izvolitvi. Sestal naj bi se s predsednikom Aleksandrom Kwasniewskim in ministrskim predsednikom Jerzyjem Buzkom, osrednja tema pogovorov pa bo načrt za vstop Poljske v Evropsko unijo.
Misija zveze NATO v Beogradu prejkone uspešna
26. 10. 1998 11.43
Misija visokih vojaških predstavnikov zveze NATO v Beogradu konec tedna je bila, kot kaže, uspešna, ocenjujejo diplomati dan pred iztekom roka Slobodanu Miloševiću za umik vojske in policije s Kosova.
Slovesnosti ob 350. obletnici podpisa Vestfalskega miru
24. 10. 1998 10.35
V Osnabruecku in Muenstru v Nemčiji bodo danes potekale slovesnosti ob 350. obletnici sklenitve Vestfalskega miru, s katerim se je končala 30-letna vojna med katoliki in protestanti.
NATO naj bi napadel izključno vojaške cilje
13. 10. 1998 09.18
Zveza NATO bo svoje letalske napade izvedla izključno na vojaške cilje v Srbiji, je davi v Bruslju za nemški radio zatrdil predsednik vojaške komisije zveze NATO, general Klaus Naumann. Konkretnih ciljev Naumann zaradi strateških razlogov ni želel navesti, hkrati pa je posvaril vodstvo v Beogradu: ''Milošević mora vedeti, da veliko tvega.''
Nemški kabinet dal zeleno luč za posredovanje zveze NATO na Kosovu
12. 10. 1998 16.49
Sedanji nemški kabinet je dal danes zeleno luč za vojaško posredovanje zveze NATO na Kosovu. Iz soglasja o takoimenovanem ukazu o aktivaciji je za zdaj izključena načrtovana nemška udeležba v obliki 14 letal vrste tornado in 500 vojakov, o čemer naj bi na izredni seji v petek odločal stari bundestag. Kohlova vlada se je pred tem uskladila z novo rdeče-zeleno koalicijo.